Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

JAKOBOVE BUKVE ALI VELIKO POPOTOVANJE ČEZ SEDMERO MEJA, PETERO JEZIKOV IN TROJE VELIKIH VER, ČE SPLOH NE ŠTEJEMO TISTIH MALIH

Dobro stoletje po pomorih Hmelnickega, ki še niso potonili v pozabo, se med revnimi podoljskimi Židi, ki čakajo na Mesijev prihod, pojavi mlad prerok iz Smirne in začne glasiti heretične ideje, ki njegovim sledilcem omogočijo nepričakovan družbeni vzpon v svetu neenakosti ter verskih in rasnih predsodkov. "Lažni Mesija" Jakob Frank, nadaljevalec tradicije slovitega Sabataja Cvija, je skrivnostna, kontroverzna osebnost, saj pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ne izbira sredstev.

Kot je zapisala Jana Unuk, ki je knjigo prevedla, Olga Tokarczuk slika to neverjetno zgodovinsko epizodo na velikem platnu širše poljske družbe s pozornostjo za detajle vsakdanjega življenja in spoštovanjem zgodovinskih dejstev ter z veliko psihološke pronicljivosti, domišljije in empatije ustvarja enkratne življenjske zgodbe.

"Ko zgodovino pripoveduje skozi mikrozgodbe, je posebej pozorna na - z besedami Virginie Woolf - 'skrivnostna, tiha, nepredstavljena življenja', kot življenja žensk ali živali. V tako pripovedovani zgodovini uziramo problematiko svojega časa: vprašanja položaja žensk in feminizma, antisemitizma, homoseksulnosti, kolonializma in razredne razslojenosti, odnosa do drugega in drugačnosti, pa celo vegetarijanstva ali kontracepcije, da ne omenjamo religioloških in literarnih razprav," je na knjižnih platnicah še zapisala Jana Unuk.

Priznana poljska pisateljica Olga Tokarczuk je študirala klinično psihologijo na Varšavski univerzi in delala kot psihoterapevtka. Vodila je lastno založbo Ruta in delavnice kreativnega pisanja na krakovski Jagelonski univerzi ter na Opolski univerzi, je tudi med pobudniki vroclavskega Festivala zgodbe. Napisala je devet romanov.

DEKLINA ZGODBA - ROMAN O RAZČLOVEČENI DRUŽBI

Deklina zgodba iz leta 1985 je najbolj odmevno delo kanadske pisateljice Margaret Atwood. Roman o razčlovečeni družbi je dolgo kraljeval na prodajnih lestvicah, znova pa se je zavihtel nanje, ko so po njem posneli odmevno televizijsko serijo.

Odfreda je dekla v Gileadski republiki. Živi pri poveljniku in njegovi ženi in sme enkrat na dan na sprehod do trgovin, ki imajo na izveskih slike namesto napisov, saj ženske ne smejo več brati. Enkrat na mesec mora leči na hrbet in upati, da jo bo poveljnik oplodil, saj so v času upada rodnosti dekle cenjene le, če rojevajo. Odfreda se še spomni prejšnjega življenja, ko je imela moža, hčerko, službo, denar in svobodo, so vsebino knjige, ki jo je prevedla Miriam Drev, povzeli pri založbi.

Leta 1939 rojena pisateljica je napisala vrsto romanov - Preročišče, Na površje, Slepi morilec - in bila večkrat nagrajena za svoje pesniško delo. Letos je postala dobitnica kar dveh prestižnih mednarodnih nagrad - nagrade Franza Kafke in nagrade za mir združenja nemških založnikov in knjigotržcev.

OTILIJA NA MORJU - TRETJA OTILIJINA DOGODIVŠČINA PRED SLOVENSKIMI BRALCI

Otilija na morju je po knjigah Otilija in rumena mačka (2015) ter Otilija gre v šolo (2016) tretja knjiga avtorja in ilustratorja Chrisa Riddella o Otiliji, ki je izšla v slovenščini.

Otilija Erjavec in njen najboljši prijatelj, gospod Murko, sta običajno nerazdružljiva. Toda tokrat se je gospod Murko čisto sam odpravil na Norveško, da bi našel Še kar veliko nogo, grozovitega trondheimskega trola. Otilija se poda za gospodom Murkom, sledi mu s podmornico, hidroplanom in splavom, dokler se nazadnje iz oči ne sreča s strašnim trolom, so vsebino knjige povzeli pri založbi. Prevod podpisuje Ana Barič Moder.

Chris Riddell je pravzaprav ilustrator in karikaturist ter samo občasno tudi pisec besedila. Za svoja dela je prejel številne knjižne nagrade. Leta 2015 so ga v Veliki Britaniji proglasili za Children's Laureate. Naziv podeljujejo vsaki dve leti pisatelju ali ilustratorju otroških knjig za izjemne dosežke.

TA LJUDSKE V STRIPU - PISANO SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO V SODOBNI STRIPOVSKI PREOBLEKI

Ta ljudske v stripu je zbirka treh knjižic, ki upodabljajo pisano slovensko ljudsko slovstvo v sodobni stripovski preobleki. Zakaj se psi vohajo, bodo najmlajši - pa tudi odrasli - bralci izvedeli v stripu, ki ga je po istoimenski basni narisala Tanja Komadina. "Na veliki gostiji, ki jo priredi srditi lev, umanjka poper, a izvrstno narisana zgodba o vohajočih psih zato ni prav nič manj poporana," so zapisali v zavodu Forum Ljubljana.

Prevzetna opica je glavna in najlepša med vsemi stripovskimi junakinjami in junaki, navdušena nad sabo in dejstvom, da jo je Matej Lavrenčič izbral za upodobitev v svojem stripu po istoimenski basni. Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš pa je nauk slovenske ljudske pravljice o očetu in sinu, ki peljeta osla na semenj in ki jo je v stripu upodobil miha ha s pravim imenom Miha Hančič. Kot so zapisali v zavodu Forum Ljubljana, bi se veliki vnemi, s katero oče in sin skušata ustreči mnenju drugih ljudi, smejali še osli, če ne bi bili dovolj pametni, da so raje modro tiho.