Folklorna skupina Emona praznuje pol stoletja delovanja

Folklorna skupina Emona je bila ustanovljena jeseni leta 1967 na pobudo Bruna Ravnikarja v Domu svobode v Zgornji Šiški. Njen namen je bilo gojiti in poustvarjati ljudske plese in glasbo. Že leta 1969 so začeli v svoje delo uvajati stara in skorajda že pozabljena glasbila, kot so trstenke, različne piščali, oprekelj in druge, in tako ustvarili neprecenljivo bogastvo v inštrumentih, je na današnji novinarski konferenci povedala članica in tamburašica Alenka Terlep.

Kot se je spominjal vodja odbora za pripravo 50. obletnice Dare Fabjan, je skupina sprva poleg Ravnikarjevih koreografij in slovenskih plesov izvajala tudi program plesov iz nekdanjih jugoslovanskih držav. To se je po osamosvojitvi leta 1991 spremenilo, saj odtlej zastopajo predvsem slovensko plesno, pevsko in glasbeno dediščino, pohvalijo pa se lahko tudi z bogato zbirko narodnih noš.

Fabjan je poudaril, da ima Slovenija veliko nacionalno dediščino, folklorna skupina Emona pa izvaja ljudske plese iz skoraj vseh slovenskih pokrajin, med drugim rezijanske plese, pastirske plese ter plese Posočja in Bele krajine, pa tudi plese iz Razkrižja ter iz okolice Trsta.

V Šiški je skupina delovala do konca 90. let, ko so izgubili dvorano. Po obdobju gostovanja po šolah je nov domicil našla v domu četrtne skupnosti v Savskem naselju, kjer deluje še danes. Folklorna skupina Emona šteje skupno okoli 90 članov. Sestavljajo jo plesalci in plesalke, mlajši člani, veterani, narodni in tamburaški orkester ter nekateri posamezniki, ki s strokovnim znanjem in izkušnjami pomagajo pri delovanju.

Fabjan je povedal, da so v pol stoletja imeli po 60 do 80 nastopov na leto in so gostovali po vseh kontinentih, razen v Avstraliji. Kot najbolj "eksotičnega" se je spominjal obiska v Severni Koreji, kjer so nastopili na slovesnosti v čast rojstnega dne Kim Il Sunga. Pomemben element delovanja skupine je tudi izredno močna socialna vez med člani, od začetkov so zabeležili tudi kar nekaj porok, ob rojstvih otrok pa se zberejo pred porodnišnico in zapojejo podoknico. "Enkrat folklorist, vedno folklorist," je menil Fabjan.

Podpredsednik kulturnega društva Folklorna skupina Emona Darko Mencin pa je opomnil na težavo, s katero se srečujejo zadnja leta - upad mladih članov. Dejal je, da imajo člani njihove skupine poleg številnih priložnosti za druženje in potovanj v sklopu turnej, na katerih predstavljajo slovensko ljudsko izročilo, možnost spoznavanja ljudskih izročil drugih držav ter srečevanja z ljudmi z vsega sveta. "Folklora je način življenja, ki te lahko samo obogati," je poudaril ob želji, da bi se več mladih opogumilo in vstopilo ter vztrajalo v njihovih vrstah.

Na sobotnem razprodanem koncertu bodo člani Emone program uvedli s tržaškimi plesi, nadaljevali z goričkimi, sledil bo nastop otroške skupine, nato pa še gorenjski Štajeriš in plesi iz Razkrižja. Po pavzi bodo med drugim na sporedu tri koreografije, ki jih je skupina izvajala pred osamosvojitvijo. Kot gostje se bodo nastopajočim na odru pridružili tudi častni člani društva. V skupini sicer načrtujejo ponovitve slavnostnega koncerta, a so dogovori, kdaj in kje, še v teku.