V MAO razstava o estetiki potrošnje v socializmu prek plakatov

Kot je zapisala kustosinja razstave Cvetka Požar, si je v obdobju socializma tako v Jugoslaviji, predvsem v Sloveniji, kot tudi na Madžarskem, tržni plakat večjo prisotnost na ulici - mestu svojega komuniciranja - izboril šele v 60. letih. Na porast plakatov v javnem prostoru so vplivale družbenopolitične razmere.

Madžarski je takrat uspelo vzpostaviti različico komunizma z elementi tržne ekonomije, kar je vplivalo tudi na povečano število plakatov. Ti so bili takrat svojevrsten medij svobode, saj se madžarska kulturna politika s tem področjem ni posebej ukvarjala. Prepovedovali so namreč umetniška dela s kakršnim koli vplivom zahodnih umetniških praks - poparta, psihedelične umetnosti, itn. Plakat na ulici je bil tako edina zvrst likovne umetnosti z zahodnim pridihom.

Oglaševanje je bilo na Madžarskem centralizirano, vodeno iz državnega podjetja Magyar Hirdeto oz. Mahir. Izstopajoča imena madžarskih oblikovalcev plakatov v tem obdobju pa so bili Istvan Bakos, Arpad Darvas, György Kemeny, György Kolozsvary, Gyula Konkoly in Vilmos Kovacs. Njihove plakate odlikujejo živahne in kontrastne barvne ploskve, igriva, humorna, izvirna risba, stilizirane, prijazno groteskne podobe in dekorativne, dostikrat prostoročno izrisane črke.

Jugoslovanski oz. slovenski prostor je v istem času določala jugoslovanska različica samoupravnega socializma, takrat že zaznamovana z nujnostjo gospodarskih reform. V 70. letih se je Slovenija preusmerjala v predelovalno industrijo in v proizvodnjo blaga za široko porabo.

V Sloveniji plakatna produkcija nikoli ni bila centralizirana, podjetja ali produkcijske hiše, kot sta Viba film in Triglav film, so plakate naročali samostojno. S 1. januarjem 1973 je v Sloveniji začel delovati tudi prvi samostojni oblikovalsko-marketinški studio: Studio za marketing in propagando Delo oz. Studio marketing Delo. Njegova dejavnost je bila izvajanje celostnih propagandnih akcij.

V SM Delo, za katerega so ustvarjali oblikovalci Jani Bavčer, Egon Bavčer, Zdravko Papič in drugi, so ustvarili številne uspešne oglaševalske akcije za slovenska (Fructal, Mura, Paloma) in jugoslovanska podjetja (Zastava) ter druge državne institucije; te akcije so doživele dober odziv pri uporabnikih, saj so se z njimi identificirale številne generacije.

Tržne plakate so ustvarjali tudi drugi oblikovalci - Bronislav Fajon, Oskar Kogoj, Janez Suhadolc, Judita Skalar, Peter Skalar, Harald Draušbaher, Nino Kovačević in drugi. Njihove plakate odlikuje skladna raba tipografije in izčiščena fotografska kompozicija.

V primerjavi z bogatim in kakovostnim opusom madžarskih filmskih plakatov, ki so jih tamkajšnji oblikovalci oblikovali za vse, tudi tuje filme, ki so jih predvajali v kinematografih, je produkcija slovenskih filmskih plakatov v obdobju med letoma 1965 in 1975 številčno skromnejša. V Sloveniji so oblikovalci ustvarjali predvsem plakate za slovenske filme, plakati za tuje filme pa so večinoma zgolj jezikovno prilagojeni, je zapisala kustosinja.