Med novimi izdajami Slovenske kinoteke zbornik o postjugoslovanskem filmu

Knjiga Dialogi s Filipom je nastala na podlagi pogovorov s Filipom Robarjem Dorinom, režiserjem, pisateljem, prevajalcem, aktivistom, publicistom in nekdanjim direktorjem Filmskega sklada RS, ki jih je v zadnjih nekaj letih na njegovem domu v Novem mestu opravila Nerina T. Kocjančič.

Njuni pogovori, ki se posvečajo Dorinovi razgibani življenjski in ustvarjalni poti, so razdeljeni po posameznih sklopih - od otroštva, zaznamovanega s selitvami, prek zvedave in uporniške mladosti, k začetkom ustvarjalne poti, ki ga je v 60. letih prejšnjega stoletja privedla na čikaški Columbia College. Dialoge dopolnjujejo razmisleki, ki jih je beležil do svojega tridesetega leta.

Kot učbenik filmske kritike in esejistike lahko služi Filmska čitanka, ki v prevodu Anje Naglič in Maje Lovrenov prinaša izbrana besedila filmskega publicista in kritika Siegfrieda Kracauerja (1889-1966). V knjigi je zbranih 62 od skoraj 830 krajših besedil (recenzij, kritik, poročil, portretov, študij) o filmu, ki jih je napisal med letoma 1921 in 1961. Zastopana so vsa obdobja njegovega pisanja, nemško, francosko in ameriško, je na novinarski konferenci pojasnila Anja Naglič.

Kracauer, po osnovni izobrazbi arhitekt, velja za enega od utemeljiteljev filmske kritike in začetnik sociologije filma. "Z Walterjem Benjaminom, Ernstom Blochom, Theodorjem W. Adornom in Maxom Horkheimerjem sodi med najpomembnejše in najproduktivnejše nemške kritične intelektualce svojega časa," je poudarila Anja Naglič.

Suzana Koncut je prevedla študijo o delu filmskega ustvarjalca Jacquesa Tatija, ki se mu je pred 30 leti posvetil teoretik Michel Chion. Kljub trem desetletjem je restrospektiva humorista Tatija po njenih besedah še vedno zelo sveža, Chionovo pisanje ni suho analiziranje, ampak pozorno, skorajda skromno. "Tudi sam jo je imenoval prosti spis in ne strokovno delo in že vnaprej najavil, da nikakor ne bo težil k izčrpnosti," je poudarila prevajalka.

V luči 25. obletnice slovenske osamosvojitve je v zbirki Jesenska filmska šola izšel zbornik 25 let po Jugoslaviji: Vidiki pojma postjugoslovanski film, ki pretresa četrt stoletja filmske ustvarjalnosti na območjih nekdanje skupne države, in sicer skozi fenomen postjugoslovanskega filma.

Ta fenomen se je po besedah urednice Maje Krajnc, kot je zapisala v spremni besedi, uveljavil tudi kot izhodišče za preučevanje vidikov interkulturnosti, transnacionalnosti in specifične kozmopolitskosti v določenih filmskih delih novih držav. "Posamezni prispevki pričajo, da je nezmožnost preseganja travmatske izkušnje vojne in njenih grozodejstev ključnega pomena za sam koncept postjugoslovanskega filma oziroma njegovo legitimnost," je dodala.

S prispevki so v zborniku poleg urednice zastopani Saša Vojković, Slobodan Karamanić, Sezgin Boynik, Ivan Velisavljević, Sanjin Pejković, Ivana Momčilović in Andrej Šprah.

Vodja raziskovalno-založniškega oddelka Slovenske kinoteke Šprah in Velisavljević sta prispevala tudi zapisa za zbornik Filmska ustvarjalnost Jožeta Babiča, ki ga je uredila in prevedla Maša Peče. Osvetljuje in ponovno (o)vrednoti Babičev (1917-1996) filmski opus, njegov pomen ter prispevek k slovenski in širši jugoslovanski kinematografiji. Svoje vidike so podali še Peter Stanković, Silvestar Mileta, Nebojša Jovanović in Marcel Štefančič, jr.