Leto 2017: Slovenska umetnost dobro zapažena v tujini

Projekt Novicam se ne odpovemo! umetnice Nike Autor in kustosinje Andreje Hribernik, s katerim se je Slovenija predstavljala v nacionalnem paviljonu v Benetkah, je britanski časnik The Guardian uvrstil med pet najboljših paviljonov na letošnjem bienalu.

Britanska spletna platforma a-n, največja britanska organizacija umetnikov z več kot 21.000 člani, je slovenski paviljon uvrstila na lestvico desetih paviljonov, ki jih je potrebno videti. Film Obzornik 63 - Vlak senc Nike Autor, ki je bil del projekta skupaj z zbornikom, pa so pohvalili tudi v eni najpomembnejših mednarodnih revij o sodobni umetnosti Frieze. Opisali so ga kot delo, ki človeka "globoko prevzame".

O predstavitvi Nike Autor pa niso poročali le ugledni mediji, umetnica je dobila tudi vabila na pomembne festivale in razstave. Temu vsemu po oceni komisarke projekta Zdenke Badovinac iz Moderne galerije ni botrovala zgolj aktualna begunska problematika njenega filma, ampak predvsem inovativen pristop k mediju filmske umetnosti in poskus drugačnega definiranja vprašanja, kaj vse lahko sem sodi.

"Naša postavitev v Arzenalu je bila zasnovana minimalistično in prav to dejstvo je bilo večkrat pohvaljeno tudi v smislu posredne kritike današnje družbe spektakla, kamor nenazadnje sodijo tudi velike bienalne razstave. Postavitev Nike Autor je obiskovalca letošnjega bienala na neagresiven način ustavila in mu ponudila prostor za refleksijo," je prepričana direktorica Moderne galerije.

Slovenija se je v Benetkah z nacionalnim paviljonom predstavljala od 10. maja do 26. novembra, kustosinja bienala Christine Macel iz pariškega Centra Pompidou pa je na osrednjo razstavo sodobnih umetniških tokov z vsega sveta, poimenovano Viva arte viva, uvrstila tudi tri slovenske predstavnike - kolektiv OHO, Marka Pogačnika in Vadima Fiškina.

Ob bienalu, ki si ga je letos ogledalo rekordnih 615.000 obiskovalcev oziroma 23 odstotkov več kot leta 2015, je bil ločeno postavljen še paviljon NSK države v času, ki se je prav tako posvečal beguncem, a z drugačnim konceptom. Projekt, ki ga je spodbudil in produciral umetniški kolektiv Irwin, je o begunski problematiki razmišljal na utopičen način, tak je bil tudi njihov koncept države - v njej so potne liste izdajali begunci iz begunskih centrov v Benetkah.

Viden uspeh pa so na mednarodnem prizorišču dosegli tudi posamični umetniki. Jernej Lorenci se je kot prvi slovenski režiser vpisal med dobitnike nagrade Evropske komisije za gledališče Premio Europa. Nagrado za "novo gledališko realnost" so razdelili med peterico režiserjev, ki s prebojnimi in inovativnimi uprizoritvenimi praksami zaznamujejo in premikajo evropsko gledališče. Žirija ga je opredelila za "modrega režiserja", čigar glavna ambicija je vzpostaviti poseben pretok čustev med prizorom in občinstvom. Nagrado so podelili v Rimu.

Ustvarjalka animiranih filmov Špela Čadež si je prislužila neposredno kandidaturo za nominacijo za oskarja za animirani film, potem ko ji je Nočna ptica prinesla glavno nagrado na festivalu animiranega filma Animateka v Zagrebu. Skupaj s sodelavci produkcijske hiše Finta je v lutkovni obliki posnela tudi povzetek preteklih štirih sezon Netflixove serije Oranžna je nova črna. S predlogom, s katerim so nato z 22 lutkami in 23 seti uprizorili prizore iz serije, so zmagali na natečaju.

Za Nočno ptico si je Špela Čadež prislužila tudi posebno omembo na festivalu Ars Electronica v Linzu. Eno glavnih nagrad na tem festivalu, zlato niko, pa je dobila umetnica Maja Smrekar, ki je prepričala v kategoriji hibridne umetnosti s serijo projektov v zadnjih štirih letih K-9_topologija, v kateri tematizira vzporedno evolucijo človeka in psa ter kulturološka presečišča človeškega in živalskega. Žirija je serijo označila za pravo hibridno umetniško delo z globokim biopolitičnim sporočilom.

V Berlinski filharmoniji pa so praizvedli novo delo slovenskega skladatelja Vita Žuraja Alavo za sopran in klavir solo ter komorni orkester. Skladatelj srednje generacije jo je ustvaril po naročilu Berlinske filharmonije kot dobitnik skladateljske nagrade Claudia Abbada, ki so mu jo ob tej priložnosti tudi izročili.