Mineva 125 let od rojstva pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga

Herman Potočnik Noordung se je rodil 22. decembra leta 1892 v Pulju očetu iz Slovenj Gradca, ki je služboval kot kirurg in visok mornariški častnik v avstro-ogrski vojni mornarici, med drugim je bil tudi udeleženec bitke pri Visu. Leta 1894 je oče umrl, mati pa se je odločila, da se s tremi otroki preseli v Maribor, kjer je Hermann leta 1903 zaključil petletno deško ljudsko šolo. Šolanje je nadaljeval na vojaški nižji realki v bližini Dunaja, pozneje pa še na Moravskem, kjer je opravil tudi maturo.

Zatem je obiskoval tehnično inženirsko vojaško akademijo v Mödlingu in postal leta 1913 inženirski poročnik, strokovnjak za železniške in mostovne gradnje. Med prvo svetovno vojno je bil udeležen na frontah v Srbiji, Bosni, Galiciji in Soški fronti. Leta 1915 je napredoval v nadporočnika. Zaradi tuberkuloze je bil leta 1919 predčasno upokojen kot kapetan. Istega leta je prestopil iz rimskokatoliške v evangeličansko cerkev augsburške veroizpovedi.

Leta 1925 je na Tehniški visoki šoli na Dunaju diplomiral. Leta 1929 je v Berlinu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal knjigo Problem vožnje po vesolju - raketni motor, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. V njej je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem. Delo uvrščajo med deset najbolj pomembnih strokovnih del na področju raziskav vesolja in vesoljskih tehnologij na svetovni ravni v obdobju od konca 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne.

V knjigi Problem vožnje po vesolju Potočnik opisuje medplanetarno vesoljsko postajo, napisal pa jo je približno 30 let prej, preden se je letalska in vesoljska tehnologija razvila do te mere, da jo je bilo mogoče uporabiti za letalske prevoze.

Umrl je leta 1929, pokopan je bil na osrednjem dunajskem pokopališču. Ker ni imel potomcev, je do sredine 60. let 20. stoletja za njegov grob skrbela bratova žena. Zaradi neplačane najemnine,je bil leta 1967 grob oddan v najem drugemu najemniku; nagrobno ploščo so zakrili z novim nagrobnikom. Lokacijo groba so ponovno odkrili šele leta 2012.

Potočnika je slovenski širši javnosti prvi v navezavi med umetnostjo in vesoljem že pred več kot dvema desetletjema začel predstavljati umetnik Dragan Živadinov. Prav on in umetnik Miha Turšič sta zaslužna, da je v Vitanju, od koder izvira njegov rod, leta 2006 zaživela Potočnikova spominska soba, ki je bila po besedah Živadinova kasneje uničena. Skupaj z Dunjo Zupančič pa sta Živadinov in Turšič zaslužna tudi za to, da so septembra 2012 v kraju odprli še Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt). Vizualna podoba centra izhaja iz načrta prve geostacionarne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, kot ga Potočnik objavil v Problemu vožnje po vesolju.

Letos je vodenje institucije prevzela država in javni zavod preimenovala v Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij - Noordung center, v četrtek pa je vlada soglašala, da se javni zavod preimenuje v Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.

V Vitanju bodo današnji simpozij, posvečen Potočniku, sklenili z odprtjem njemu posvečene virtualne spominske sobe. V vitanjskem javnem zavodu je trenutno v ospredju razvejan izobraževalni program, velik poudarek dajejo predstavitvi novih tehnologij, kultura pa je zgolj eden od programskih elementov.

Medtem je Živadinov v torek ob Potočnikovem jubileju napovedal, da bo odslej Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij - Ksevt delovalo v prostoru OSMO/ZA v stolpnici Avtotehne, kjer nameravajo nadaljevati koncept kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja, ki ga je s somišljeniki začrtal v Vitanju.

Ob Potočnikovem jubileju se danes v Mariboru obeta tudi odkritje spominske plošče na Poštni ulici.