Narodni muzej odpira nov del razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov
Ljubljana, 21. decembra - V Narodnem muzeju Slovenije danes odpirajo najnovejši del stalne arheološke razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. Časovno je umeščena med zgodbe iz starejše prazgodovine in zgodbe iz rimske dobe. Med razstavljenimi predmeti je denimo grob stiške dame z izjemno razkošno opravo, pokopane v eni od manjših stiških gomil.
Čeprav v srednjeevropski arheologiji velja, da prazgodovina obsega tudi železno dobo, so razstavo zasnovali ločeno od časa kamene, bakrene in bronaste dobe. V muzeju so namreč prepričani, da si kakovostno železnodobno arheološko gradivo zasluži posebno obravnavo.
"Obenem je zgodovina nastajanja železnodobne zbirke v Narodnem muzeju Slovenije, nasledniku Deželnega muzeja za Kranjsko, tesno povezana z obdobjem od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne, ko so na ozemlju dežele Kranjske potekala številna arheološka izkopavanja. Že v tistem času je namreč ljubljanskemu muzeju, večkrat v tekmi z mogočnejšimi tujimi ustanovami, uspelo pridobiti gradivo, ki je zdaj jedro ene od najdragocenejših zbirk železne dobe v Evropi," so pojasnili v muzeju.
Razstava bo predstavljala okoliščine, ob katerih so se zahtevne metalurške tehnologije in zapletene umetnostne figuralike preko avtohtonih začetkov denarnega gospodarstva in razvoja lokalnih pisav prenesle in samostojno razvile na ozemlju Slovenije.
Kot so zapisali v razstavnem katalogu, grobne gomile eden od značilnih spomenikov iz starejše železne dobe. Na razstavi bo tako prikazan grob stiške dame z izjemno razkošno opravo, ki je bila pokopana v eni od manjših stiških gomil. Največjo pozornost vzbujajo njeni zlati predmeti: dama je na glavi nosila pokrivalo z zlatimi aplikami in pozlačenim bronastim diademom ter trakovi, z zlato folijo je prevlečena tudi ogrlica iz kroglastih in cevastih jagod iz neznane organske snovi. Vsi zlati predmeti so okrašeni z iztolčenimi bunčicami, krožci in pikami.
Likovno ustvarjalnost starejše železne dobe odlikujeta figurativna plastika, izdelana v bronu ali glini, ter situlska umetnost. Pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja železnodobnega veljaka tolmačijo prizori na znameniti situli iz Vač pri Litiji, ki sodi med najlepše izdelke situlske umetnosti. Okrašena je s tremi pasovi - frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami.
Novo stalno arheološko razstavo Zgodbe s stičišča svetov Narodni muzej Slovenije postavlja po fazah: leta 2014 so bile v okviru praznovanja Emone 2000 kot prvi sklop odprte Rimske zgodbe s stičišča svetov. Po Srednjeveških zgodbah (2016) so Železnodobne zgodbe s stičišča svetov tretja faza, celotna postavitev pa bo zaključena predvidoma čez dve leti.