Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRI BELETRINI ZBRANE NOVELA BRUNA SCHULZA

V Sanatoriju pri peščeni uri (1937) je Bruno Schulz zbral novele, ki so po nastanku zgodnejše od Cimetastih trgovin, s katerimi jih povezujeta pripovedni slog in isti deloma avtobiografski junaki: sin Jozef in oče Jakob, služkinja Adela in osebe iz njihove bližine in sorodstva. Oče, trgovec z blagom, vseskozi niha na meji zanosnih, kvazimesijanskih dejanj, spreminja svet in oponaša stvarjenje, obsojen na večno drugotnost, ponesrečenost in spodletelost. Sam je žrtev groteskno ponižujočih metamorfoz: v muho, ščurka, raka itd. Sin se vrača v otroštvo, na primer v opisih nastajanja prvih risb v norem, božanskem navdihu. V osrčju Schulzeve bohotne, fantastične lirične proze je mitiziranje resničnosti, vračanje k individualnemu mitu polnosti otroštva, poimenovanemu "genialna doba" ali "mesijevi časi", so ob izidu dela, ki ga je poslovenila Jana Unuk, zapisali pri založbi.

Bruno Schulz (1892-1942) je bil poljsko-judovski pisatelj in slikar. Njegovi novelistični zbirki Cimetove prodajalne in Sanatorij pri peščeni uri sodita med temeljna dela poljskega modernizma. Vse življenje do svoje tragične smrti je preživel v domačem mestu Drohobych, kjer je poučeval risanje na gimnaziji.

DRUGA ROMERJEVA KNJIGA O ZGODOVINI STAREGA EGIPTA

Prvi del Zgodovine starega Egipta je avtor John Romer sklenil z znamenito najdbo, grobnico Hetep-heres, ki je bila mati faraona Kufuja (Keopsa), s čimer je zakorakal v obdobje t. i. Starega kraljestva. Prav temu pomembnemu obdobju je namenil prostor v prvi polovici drugega dela Zgodovine starega Egipta, podnaslovljenem Od Velike piramide do zatona Srednjega kraljestva. Romer pojasnjuje, kaj se je dogajalo po Veliki piramidi, predvsem pa to, kakšen pomen je imela iznajdba pisave za egipčansko kulturo. Nato se ozre v zgodovino egiptologije in bralcu pojasni, kako je bilo s študijem starega Egipta v minulih dveh stoletjih, zlasti pa po letu 1822, ko je Francoz Francois Champollion razvozlal hieroglife.

Po tem ekskurzu se avtor vrne k staremu Egiptu, in sicer h kraljem, ki so vladali za Keopsom med letoma 2625 in 2500 pr. Kr. Sledi konec Starega kraljestva, njegov razkroj, avtor pa bralcu pojasnjuje svoje poglede na to obdobje in skuša razumeti, zakaj se je to zgodilo. V tretjem in četrtem razdelku se ukvarja s pogledi na življenje v tem obdobju, predvsem pa s pomembnimi besedili, ki so nastala v Starem kraljestvu in so temelj njihovega verovanja, religije.

Sledi šesti del, kjer obravnava obdobje medvladja, obdobje zmede, razpada centralne države in nastanka majhnih državic brez osrednje osebnosti. Ta čas je razmejen z letnicama 2200 in 2050 pr. Kr. V sedmem delu avtor obravnava čas po t.i. Prvem vmesnem obdobju, ko znova zaživi na novo združeno kraljestvo in se za Egipčane začne čas največjega razcveta. Ta doba, imenovana Srednje kraljestvo, je doba klasične literature in umetnosti nasploh in je bila vir navdiha vsem poznejšim generacijam skoraj dva tisoč let, piše na spletni strani založbe Slovenska matica. Delo je prevedel Uroš Gabrijelčič.

TRETJA KNJIGA IZ PREGLJEVE SERIJE ZGODBE S KONCA KAMENE DOBE

K morju je tretja knjiga v zbirki del Sebastijana Preglja o dečku Brinu Zgodbe s konca kamene dobe, ki pripoveduje o življenju koliščarjev. Zgodbe temeljijo na preverjenih zgodovinskih dejstvih, kar nekaj pojmov pa je pojasnjenih na koncu v dodatku, ki vsebuje tudi vire za nadaljnje raziskovanje, so spomnili pri založbi Miš. Zgodovinsko bogata pripoved pa nikakor ni prenasičena s podatki, saj pisatelj krasno gradi napeto zgodbo, ki bralca ne izpusti do samega konca. Delo je še obogateno z natančnimi in domišljenimi ilustracijami Jureta Engelsbergerja, ki krasno dopolnjujejo besedilo.

V delu K morju se dolga in ostra zima kar noče končati in prebivalcem kolišč začne primanjkovati hrane. Skupina neustrašnih mož se pod vodstvom očeta Medveda odpravi iskat topel potok, za katerega nihče ne ve, ali v resnici obstaja. Ko se led stali in sneg skopni, se Brin in Črna odpravita na dolgo in nevarno pot k morju. Med to ugotovita, da so ljudje povezani bolj, kot se zdi, so pri založbi povzeli vsebino.

LJUDSKA PESEM MOJA KOKLJA ŠPIKLJA ŠPOKLJA Z ILUSTRACIJAMI JELKE REICHMAN

V zbirki Čebelica Mladinske knjige je v tretjem natisu izšla slovenska ljudska pesmica Moja koklja špiklja špoklja, za katero je ilustracije prispevala Jelka Reichman. Prva izdaja dela je bila objavljena leta 1980. Gre za zgodbo o vajencu, ki pridno služi, da si prisluži najprej kokljo, ki vali piščančke, leto zatem pa račko, nato gosko, ovčko, kozo, oslička, kravo in naposled konjička.