Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

IZVOR - PETI ROMAN DANA BROWNA S HARVARDSKIM PROFESORJEM ROBERTOM LANGDONOM

Izvor je peti Brownov roman, v katerem nastopa harvardski profesor Robert Langdon. Razvpiti znanstvenik in futurist Edmond Kirsch oznani, da bo v Guggenheimovem muzeju v Bilbau objavil osupljivo odkritje, ki bo pretreslo vernike po svetu. Med povabljenci je tudi njegov nekdanji profesor s Harvarda Langdon. Skrbno pripravljena prireditev pa se nepričakovano sprevrže v tragedijo. Langdon in direktorica muzeja se znajdeta pred zahtevno nalogo: odkriti šifro, s katero bosta razvozlala Kirschevo skrivnost. Toda zagrizeni nasprotnik je ves čas korak pred njima in zdi se celo, da njegove zveze segajo v špansko kraljevo palačo, so vsebino knjige povzeli pri založbi. Knjigo je prevedla Tina Stanek.

Ameriški pisatelj Dan Brown se je bralcem po svetu priljubil z Da Vincijevo šifro, ki ostaja eden najbolje prodajanih romanov vseh časov. Njegov recept za uspešnico je še vedno napeta akcija, prepletena z zgodovino, umetnostjo, šiframi in simboli, so še zapisali pri založbi.

JAZ, MAJA PLISECKA - DO SRCA SEGAJOČA IZPOVED IKONE BALETNE UMETNOSTI 20. STOLETJA

Maja Plisecka (1925-2015) je živela na Vzhodu, v dramatičnem obdobju surovega političnega režima v Sovjetski zvezi. V Stalinovih čistkah so ji ubili očeta, mater pa deportirali v Kazahstan. Sama je dobršen del življenja čutila, kaj pomeni biti otrok "sovražnika ljudstva". Kljub težavam je z nadarjenostjo, neverjetno energijo, strastno predanostjo plesni umetnosti in pokončno držo zrasla v ikono baletne umetnosti 20. stoletja. Nastopala je 50 let, nazadnje je zaplesala leta 2003 pri 78 letih v Favnovem popoldnevu.

Knjiga Jaz, Maja Plisecka je njeno prvo avtobiografsko delo. Pisati jo je začela leta 1991 v Španiji. Ob izidu leta 1994 je doživela izjemen odziv, prevedena je v številne jezike. Maja Plisecka v njej duhovito in brezkompromisno razkriva resnico o svojem življenju in obenem ponuja nova spoznanja o baletni umetnosti, zato sta nepogrešljiv in pomemben del knjige tudi terminologija klasičnega baleta in drugo strokovno izrazje. Bralcu pa seže do srca zlasti njena izpoved, ki kipi od posebne energije, v kateri začutimo zavezanost enemu samemu poslanstvu - plesu in spoznamo, da je bila njena poklicna pot obenem tudi njena osebna zgodba, so zapisali pri založbi. Knjigo je prevedla Nataša Jelić.

SKRIVNOST NAŠEGA USPEHA - TRETJA MAZZINIJEVA KNJIGA O TEM, KAJ POMENI BITI SLOVENEC

Knjigo Skrivnost našega uspeha sestavljajo kolumne, ki so izhajale na portalu Planet Siol.net med leti 2014 in 2017. Skrivnost našega uspeha je tretja Mazzinijeva knjiga o tem, kaj pomeni biti Slovenec. V svoje pisateljsko ogledalo družbe lovi podobe, ki so postale preveč vsakdanje, da bi se jim čudili, a glej, s humorjem, ki nas včasih nekoliko spomni na Butalce Milčinskega, doseže, da se vendarle začudimo ... morda nas bo pa kateri od premislekov vodil k novim rešitvam in boljšim praksam, so zapisali pri založbi.

KNJIGA O PLEČNIKU - RAZŠIRJENA IN AŽURIRANA RAZLIČICA PRELOVŠKOVE MONOGRAFIJE, KI JE IZŠLA PRED ČETRT STOLETJA

Knjiga Jože Plečnik - arhitektura večnosti je precej razširjena in ažurirana različica Prelovškove monografije Josef Plečnik 1872-1957. Architectura perennis, ki je pred četrt stoletja izšla v nemščini pri avstrijski založbi Residenzverlag ter pozneje doživela še angleško, češko in italijansko izdajo. Besedilo je posodobljeno, pomembno ga dopolnjuje velika množica slikovnega gradiva, na primer reprodukcij arhivskih virov, še zlasti pa novih Prelovškovih fotografij, ki bralcu kažejo aktualno stanje Plečnikovih stvaritev.

Kot je v predgovoru h knjigi zapisal urednik Franci Lazarini, zanimanje za izjemni opus arhitekta Jožeta Plečnika iz leta v leto narašča, kar se kaže tudi v čedalje večjem številu obravnav arhitektovega dela, ki pa žal, vsaj kar se Slovenije tiče, le redko presegajo poljubno raven, medtem ko tehtnih znanstvenih študij manjka. V želji, da bi zapolnili to vrzel, se je Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU odločil, da Plečnikovo leto, ko se spominjamo 145. obletnice arhitektovega rojstva in 60. obletnice njegove smrti, zaznamuje z izdajo znanstvene monografije o Plečniku izpod peresa Prelovška, izjemnega poznavalca Plečnikovega opusa.