V MGL prva slovenska uprizoritev igre Življenje kot delo

Zgodba je postavljena v spalnico zakoncev v poznih petdesetih letih, ko Jona iz občutka, da je zapravil svoje življenje, prebudi ženo Levivo in ji naznani, da jo po tridesetih letih zakona zapušča. Sledi neusmiljen spopad dveh, ki se po dolgih letih skupnega življenja poznata do obisti.

Naveličanost, nakopičene zamere in zavedanje o človekovi minljivosti sprožijo plaz očitkov, zmerjanja, obtoževanj in žalitev, pa tudi izraze globokih nežnosti in skrivnostnih prepletenosti. Medsebojno obračunavanje je mestoma grenko-sladko, večinoma pa boleče okrutno. Izrečeno je vse tisto, kar si drug o drugem dostikrat mislimo, a zelo redko povemo.

Kot so zapisali v gledališču, Levin skozi živ in prepričljiv besedni dvoboj mojstrsko in subtilno razgrinja tudi številna kompleksna vprašanja o smislu človekovega bivanja v bližini neizogibne smrti. Ko pa se zakoncema kasneje v igri pridruži osamljeni znanec, se njuna zveza vsaj za hip pokaže z drugačne perspektive.

Režiser je besedilo, ki ga je iz hebrejščine prevedel Klemen Jelinčič Boeta, bral kot "zelo intimno predstavo", v kateri moški zagovarja idejo svobode, ker želi pobegniti iz razmerja, ženska pa idejo varnosti. Gledalci se bodo po njegovem mnenju verjetno lahko poistovetili z obema.

Par bosta odigrala Boris Ostan in Jette Ostan Vejrup, obiskovalec bo Gregor Čušin. Dramaturginja je bila Alenka Klabus Vesel, scenografka Urša Vidic, kostumografka Sara Smrajc Žnidarčič. Avtor glasbe je Laren Polič Zdravič.