Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

DRUGA PRETEKLOST - MONUMENTALNA PROZNA FRESKA IZMIŠLJENE DOLINE

Druga preteklost je monumentalna prozna freska izmišljene Doline, arhetipske slovenske vasi v začetku 20. stoletja. V njej vrvijo najrazličnejši liki. Tu so Slovenci - kajžarji, delavci na žagi, obrtniki, natakarice, dekle, premožni gostilničar in župan. Med Nemci kraljuje lastnik žage in graščak. Njegova elegantna hči se najprej zagleda v revnega delavca, a še pravi čas pade izbira na županovega sina, da se ustaljena razmerja še utrdijo.

Junaki govorijo malce nemško, malce slovensko, identiteta ni usodnega pomena, a s približevanjem druge svetovne vojne se med Slovenci veča število nemškutarjev, prijaznega judovskega zdravnika pa se raje na hitro znebijo. Večina si še vedno želi zariniti glavo globoko v pesek in le delati in živeti, dokler se ne zgodijo prve partizanske akcije, nato streljanja talcev. Naenkrat povsod okoli Doline gori vojna, v njej se kujejo načrti za maščevanje, ki ji bo sledilo, so vsebino knjige povzeli pri založbi.

Literarni kritik Aljoša Harlamov pa je zapisal, da ima pisatelj moč, da nas iz pasivnih gledalcev in poslušalcev zgodovine spremeni v njene akterje. Ne v smislu revidiranja zgodovine ali subjektivnega oziroma izbirnega pogleda na zgodovino, po katerem se obnašamo kot potrošniki zgodovine, ki iz nje jemljemo, kar nam pride prav in kadar nam pride prav, temveč tako, da se vživimo v ljudi iz preteklosti, v okoliščine in dejanja, ki so jih pripeljala na eno ali na drugo stran.

KAJ JE VEDELA MAISE - KRITIKA DEKADENTNIH VIŠJIH SLOJEV ANGLEŠKE DRUŽBE

Maisie Farange se po ločitvi staršev znajde med dvema ognjema. Sebična mati Ida in ošabni oče Beale si jo srdito podajata kot "majhno operjeno žogico za badminton". Medtem ko se čas zlagoma polašča nedolžnosti, Henry James mojstrsko prikazuje, kako se Maisiejina zavest razvija iz preproste otroške začudenosti nad svetom do odrasle ozaveščenosti o njegovi pokvarjenosti. Ko se na koncu romana Maisie znajde pred težko odločitvijo, končno aktivno poseže v svojo usodo, so o knjigi zapisali pri založbi.

Roman Kaj je vedela Maisie je kritika dekadentnih višjih slojev angleške družbe, ki si čas krajšajo s prešuštvovanjem, ljubosumjem in posesivnostjo. Po besedah ameriškega pisatelja Paula Therouxa uteleša vse, kar odlikuje Jamesovo leposlovje - krasne komične vložke in globoke melanholične uvide -, in upravičeno spada med pisateljeve večje mojstrovine. Knjigo je prevedla Meta Osredkar.

MED NJIMA JE GLASBA - VLOGA GLASBE V KONSTRUKCIJI LEZBIČNE SCENE

V esejistično-znanstveni monografiji Med njima je glasba avtorica tematizira vlogo glasbe v konstrukciji lezbične scene. Preko spretnega prepletanja socioloških, kulturoloških, glasbeno-teoretskih in filozofskih podstati ter močno prisotne osebne izkušnje se nam razkriva povezovalni, navigacijski, tvorni in mestoma razdiralni značaj glasbe, ki zmore tvoriti stik mnogo preden je spregovorjena beseda.

Avtorica dalje plete trdno analitsko rdečo nit - vez med glasbo/zvokom in seksualnostjo, tokrat skorajda izključno lezbično seksualnostjo. Gre za tematiziranje glasbe kot konstrukcijskega dejavnika lezbične scene, za vpogled v zgodovino ustvarjanja glasbe s strani lezbijk, pa tudi za analizo glasbenih prioritet v lezbičnih okoljih, klubskih, produkcijskih, radijskih, festivalskih. Gre pa tudi za tematizitranje glasbe kot elementa seksualne ali erotične subjektivizacije lezbijk, so zapisali v društvu Parada ponosa.

MUMINOČKA IN MORJE - MUMINI SPOZNAJO VELIKO NOVEGA, PREDVSEM O SEBI

Muminočka se z družino odpravi na samotni otok sredi morja. A zakaj svetilnik na njem ne sveti? In kdo je skrivnostni ribič, ki jim prekriža pot? Mumintroli se med raziskovanjem otoka znajdejo v vrtincu nenavadnih dogodivščin in spoznajo veliko novega - predvsem o sebi, so o knjigi zapisali pri založbi. Prevod podpisuje Nada Grošelj.

Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914-2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Pripadala je švedsko govorečim Fincem, zato je pisala v švedščini. Leta 1942 je nastal prvi mumin, in sicer v seriji stripov, ki jih je objavila v časopisu. Sledilo je več knjig o muminih, ki danes spadajo med klasiko mladinske književnosti.