V Britanskem muzeju aprila Rodinova dela ob skulpturah s Partenona

Rodin se tako po pisanju spletnega portala The Guardian vrača v Britanski muzej, ki ga je v času življenja pogosto obiskoval. Na razstavi bo med drugim ob znamenitih partenonskih marmorjih, ki jih je Rodin imel za eno največjih umetnin vseh časov, mogoče videti umetnikove risbe na pisemskem papirju, ki ga je Rodin izmaknil v hotelu na drugi strani ceste, kjer se je nastanil, ko je bil v Londonu.

Med deli, ki jih bodo za razstavo posodili v Parizu, je Rodinova kopija njegove najbolj znamenite skulpture Poljub, dela, ki je ob svojem nastanku šokiralo s svoji erotičnostjo. Mavčni odlitek po originalu je imel Rodin do smrti v svojem studiu.

Razstavljen bo ob antičnih kipih boginj, ki sta navdihnili umetnika. Boginji, ena leži drugi v naročju, sta iz vzhodnega timpanona Partenona. Vendar pa sta Rodinovi figuri goli, medtem ko sta grški boginji oblečeni. Sta pa obe skupini izklesani iz enega samega kosa marmorja.

Kot je po pisanju spletnega portala povedal kustos v muzeju Ian Jenkins, je Poljub "najbolj prefinjen in najbolj relevanten odgovor v umetnosti na skulpture s Partenona".

V razstavo bo vključen tudi Rodinov kip boginje Atene, ki ima na glavi diadem v obliki Partenona. Jenkins meni, da je Rodin na tak način želel prikazati "rojstvo" templja, saj se je Atena rodila s skokom iz Zevsove glave.

Razstava bo poustvarila situacijo z razstav v Rodinovem studiu, kjer je umetnik svoja nova dela razstavljal ob klasičnih skulpturah. V Rodinovem muzeju v Parizu bodo zanjo posodili tudi nekaj fragmentov antičnih skulptur, ki jih je zbral umetnik, med njimi razbite dele glave, pa roke, dlani, stopala ali dele prstov.

Rodin je sicer še posebej cenil grškega kiparja Fidiasa iz 5. stol. p.n.št. Menil je, da je bil on tisti genij, ki je zasnoval skulpture na Partenonu, ki so jih nato izklesali njegovi pomočniki.

Kot še piše The Guardian, bodo za razstavo deloma izpraznili muzejsko galerijo, v kateri sicer razstavljajo marmorje s Partenona, poznane kot Elginovi marmorji, ki jih je v Veliko Britanijo v zgodnjem 19. stoletju iz Akropole pripeljal lord Elgin. Grčija si sicer že več let prizadeva za njihovo vrnitev. Bodo pa nekaj najveličastnejših delov vključili v razstavo, med njimi figure s timpanona in friza.

Rodin sam sicer ni nikoli obiskal Grčije. Partenon je poznal le iz knjig in kipov v pariškem muzeju Louvre in Britanskem muzeju v Londonu. Londonski muzej je prvič obiskal leta 1881 in se vanj vrnil vsaj še 15-krat. Leta 1902 je dejal: "V prostem času preprosto obiskujem Britanski muzej".

Čeprav so skulpture s Partenona navdihovale tudi druge umetnike, pa je o besedah direktorja muzeja Hartwiga Fischerja Rodin nanje odgovoril "s strastjo, ki je trajala vse življenje".

Rodin se je rodil v Parizu. Šolal se je na Ecole des arts decoratifs v Parizu, na ugledno Ecole nationale des-beaux-arts pa mu ni uspelo priti. Nekaj časa je delal v tovarni porcelana v Seversu, nato je ustvarjal v Bruslju. Izpopolnjeval se je v Italiji, od leta 1894 je živel v francoskem Meudonu, predmestju Pariza.

Razstava bo na ogled od 26. aprila do 29. julija.