Mala Prešernova nagrajenka Maja Smrekar razstavlja na Reki

Kot so ob razstavi, ki je nastala v produkciji zavoda Aksioma, zapisali v Umetnostni galeriji Maribor, kjer je razstava že gostovala, Maja Smrekar skozi različne med seboj povezane teme premišljeno gradi opus, v katerem se loteva zadnjega geološkega obdobja antropocen, ki se je začelo pred 12.000 leti z neolitikom in ga zaznamujejo človekovi vplivi na Zemljin ekosistem. Med njimi je tudi vse hitrejše širjenje invazivnih bioloških vrst, ki iz bioloških niš izpodrivajo avtohtone vrste. A kot vse živo tudi trenutno največjega invazivca in plenilca na planetu, človeka, prej ali slej čaka izumrtje, so zapisali v galeriji.

Razstavljen mobilni komplet za preživetje, ki domiselno povezuje sodobno umetnost s folkloro, je hibrid med čebeljim panjem in slovensko kmečko skrinjo. Njegova jajčasta forma asociira na simbol življenja, njegovo zunanjost pa v duhu ljudske ornamentike krasijo podobice v slovenskem prostoru vse močneje razširjenih invazivnih vrst: japonskega dresnika, orjaškega dežna, zebraste školjke in harlekinske pikapolonice.

Praktično uporaben komplet za preživetje je tudi parafraza izginjajočih kultur in lokalnih ekonomij, ki se raztapljajo v bazenu sodobnega neoliberalnega kapitalizma, in kritika večinske ekologije, ki "rešuje" klimatske spremembe v globalnih neoliberalnih okvirih, torej znotraj obstoječih kapitalističnih paradigem, v katerih se korporacije skozi davčne oaze z vsakim dnem le še krepijo.

Maja Smrekar je diplomirala na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pri snovanju in izvedbi intermedijskih umetniških projektov jo zanimajo koncept življenja, povezovanje humanističnih in naravoslovnih znanosti, raziskovanje preteklosti in sodobnosti ter vzpostavljanje diskurzov o možnih realnostih bližnjih prihodnosti.

Leta 2010 je v produkciji Multimedijskega centra Kiberpipa v Ljubljani programsko izvedla Mednarodni festival HAIP10/Nova narava, kjer je dve leti delovala kot programski vodja na področju intermedijskih umetnosti. Na mednarodnem festivalu Cynetart 2012 v Dresdnu je prejela 1. nagrado Evropskega centra za umetnost Hellerau, na mednarodnem festivalu Ars Electronica v Linzu pa leta 2013 častno omembo v kategoriji hibridne umetnosti in lani nagrado zlata nika v kategoriji hibridne umetnosti. Žirijo je prepričala s serijo projektov K-9_topologija, za katere letos prejme tudi nagrado Prešernovega sklada.

Razstava na Reki bo na ogled do 2. februarja.