V ljubljanski Operi Mozartova mojstrovina o razvpitemu ženskarju Don Giovanni

Opera v dveh dejanjih Wolfganga Amadeusa Mozarta Don Giovanni (1787) še danes velja za eno največjih opernih umetnin. Po naročilu praškega gledališča sta v njej čudežni deček iz Salzburga (1756-1791) in libretist Lorenzo da Ponte, ki sta skupaj požela uspeh že s Figarovo svatbo, adaptirala špansko legendo o Don Juanu, razuzdancu in osvajalcu ženskih src.

Libretist da Ponte se je vsebinsko naslonil na takrat dobro znano igro Seviljski zapeljivec in Kamniti gost (1630) španskega dramatika Tirsa de Moline, na operno interpretacijo skladatelja Giuseppeja Gazzanige, predvsem pa na Molierovega dramskega junaka Don Juana. Mozart se je nato lotil komponiranja. Don Giovanni, ki smo ga pri nas večinoma uprizarjali z naslovom Don Juan, je v praškem gledališču doživel veličasten uspeh.

"Predvsem do avtorja glasbe čutim strahotno odgovornost," je na današnji novinarski konferenci povedal režiser in scenograf Diego de Brea. Po njegovih besedah gre za opero, ki odpira civilizacijska vprašanja in "glorificira tisto, kar Slovenci težko pogoltnemo" - svobodo in življenje. Zgodba po njegovih besedah ni vezana toliko na erotiko kot čutnost ter prej kot emocionalnost odpira senzualnost. Don Giovanniju zapeljevanje ni cilj, ampak pot, ki ga popelje v vrtinec pogube.

Mozartov Don Giovanni, opera oper, kot jo radi imenujejo, je za dirigentko Živo Ploj Peršuh vsekakor izziv. Dokaj zahtevno opero, ki ima v tokratni postavitvi izjemno močan ženski element, po lastnih navedbah že dolgo nosi v sebi. "Materija je vrhunska, izjemno poglobljena in Mozartovsko dovršena," je povedala in dodala, da je tematsko povsem primerljiva z današnjim časom. Zatrdila je, da je pri svojem delu sicer ohranila oblike, kot jih je sprva pregnetel Loris Voltolini, od katerega je zaradi nepričakovane bolezni prevzela glasbeno vodstvo.

Don Juan ali Don Giovanni je sinonim za ljubimca, neustavljivega ženskarja. Po navedbah dramaturga Blaža Rejca je v 19. stoletju dobil mitske razsežnosti in postal popkulturni fenomen. "V svojem bistvu je lik, ki niha med spolnostjo, užitkom, življenjem 'brez zavor' in grehom, smrtjo, Bogom. Med tema ekstremoma 'zemlje' in 'neba' je napeto platno, na katerega je, hote ali nehote, naslikana družba - njene vrednote, laži in hrepenenja," je zapisal.

V naslovni vlogi Don Giovannija, ki zaradi svojega razvpitega življenjskega sloga spominja na Casanovo, ter v vlogi Done Ane bosta na premieri pela Jože Vidic in Urška Arlič Gololičič. Nastopili bodo še Dejan Maksimilijan Vrbančič (Don Ottavio), Luka Ortar k. g. (komtur), Marta Hirschmann k. g. (Dona Elvira), Peter Martinčič (Leporello), Darko Vidic (Masetto), Norina Radovan (Zerlina) ter simfonični orkester in operni zbor Opere in baleta SNG Ljubljana.

Vloge so študirali in pripravljali še Jure Počkaj k. g. in Robert Vrčon (Don Giovanni), Mojca Bitenc k. g. in Martina Zadro (Dona Ana), Aco Aleksander Bišćević k. g. in Aljaž Farasin (Don Ottavio), Urška Breznik, Rebeka Radovan in Andreja Zakonjšek Krt k. g. (Dona Elvira), Saša Čano (Leporello), Tomaž Štular k. g. (Masetto) in Štefica Stipančević (Zerlina).

Živi Ploj Peršuh in Diegu de Brei, ki je z Jasminom Šehićem sooblikoval tudi svetlobo, ob boku stojijo kostumograf Blagoje Micevski, lektorica Nevenka Verstovšek, vodja zbora Željka Ulčnik Remic in koncertni mojster Gregor Traven. Za video je poskrbela Fi Produkcija, za prevod libreta za nadnapise pa Sonja Berce, Nataša Jelić, Nevenka Verstovšek in Marja Filipčič Redžić.