Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ME SLIŠIŠ? - AVTOBIOGRAFIJA SIMONE SEMENIČ V TREH DRAMAH

Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975), prejemnica treh Grumovih nagrad in letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, je lani izdala dve knjigi - tri drame so izšle pri Beletrini, me slišiš? pa pri koprskem kulturno-umetniškem društvu AAC Zrakogled. Simona Semenič je zapisala, da me slišiš? pravzaprav predstavlja njeno avtobiografijo v dramah, ki jih je tudi izvedla kot performanse - jaz, žrtev. iz leta 2007, še me dej iz leta 2009 in drugič. iz leta 2014. V treh v knjigi zbranih besedilih se je dramatičarka ukvarjala predvsem z avtoriteto. "Skozi osebne pripetljaje ti trije teksti bolj ali manj bentijo čez sistem, v katerem trenutno živimo," je avtorica zapisala v predgovoru, v katerem dodaja, da je na "to našo združbo, ki drži vajeti v rokah" oziroma kar "kočijaško združbo" precej besna.

Posebnost pisave Simone Semenič je, da že vrsto let vse piše z malimi začetnicami, z odstavkom namesto končnih ločil - "v svobodni interpretaciji pravil slovenskega jezika". Sama pravi, da je morebiti tudi to posledica njenih "težav z avtoriteto". Kot so zapisali pri založbi v novo, izvirno strukturo drame vsebinsko in kronološko poveže zabaven in luciden, esejistično-romaneskni vezni tekst, s katerim avtorica nadgradi svojo samopripoved in vzpostavlja nove ravni dialoga z bralcem. Med drugim avtorica v knjigi zapiše: "Saj se ne delam norca iz nikogar. No, morda tu pa tam iz zdravnikov. Politikov. Inštanc. Zakonov. Sistemov. Družbe. Vlade. Države. Kulture. Sebe."

PRVENEC MINOLI SALGADO MALO PRAHU NA OČEH

Pri kulturno-umetniškem društvu Police Dubove je v prevodu Ane Jasmine Oseban izšel romaneskni prvenec britanske avtorice malezijskih korenin Minoli Salgado Malo prahu na očeh. Delo bralca popelje na Šrilanko, otok, ki za idilično podobo palm, turkiznega morja in prostranih riževih polj skriva zgodovino političnih nasprotij, krvavih obračunov in na stotine uničenih družin. Že ob osamosvojitvi države izpod britanske krone leta 1948, ko se je Šrilanka še imenovala Cejlon, so se na otoku začela kazati trenja, ki so izvirala iz politično neenakega položaja Tamilcev in Singalcev. V 80-ih letih 20. stoletja so te napetosti izbruhnile v krvavo državljansko vojno, ki se je s premirjem končala šele več kot 25 let pozneje, pet let po uničujočem cunamiju. Roman pripoveduje o vstaji na jugu otoka, ki je izbruhnila konec 80. let. Glavna junakinja romana, Savitri Rodrigo, kot otrok odide v internat v Anglijo. Glas domačih krajev ji po materini smrti prinašajo samo še očetova pisma. Vse do stričevega telefonskega klica, v katerem izve, da je tudi njen oče pogrešan, je o delu zapisala prevajalka.

Minoli Salgado je zaposlena na Univerzi v Sussexu, kjer poučuje sodobno literaturo. Kot raziskovalka se trenutno ukvarja s pripovedmi o travmah. Z romanom Malo prahu na očeh si je prislužila nagrado SI Leeds Literary Prize in se uvrstila v ožji izbor za nagrado DSC Prize v kategoriji za južnoazijsko literaturo. Napisala je tudi kritiško dobro sprejeto študijo Pisati Šrilanko: Literatura, odpor in politika kraja, ki obravnava šrilanško literaturo v razmerju do državljanske vojne. Poezijo in prozo objavlja v mednarodnem prostoru, piše na spletni strani KUD Police Dubove.

NOVE PRIGODE GROZNOVILCE V DIVJI ZIMI

Med novostmi KUD Sodobnost International je nadaljevanje uspešnice Groznovilca v Hudi hosti (2011) Jane Bauer. V novi knjigi Groznovilca in huda zima, ki jo je prav tako kot prvo ilustrirala Caroline Thaw, se protagonistka - majhno divje bitje z rogovilcama na glavi in zvrhano mero poguma, ki skoraj meji na nesramnost - sreča s prapošastjo in izkoriščevalsko veverico z rdečim klobukom. Cingljanje z zvončkom ne pričara le borovničeve pite in zakleti kamen sploh ni tako nevaren, dokler ga ne pobereš. "Živali v Hudi hosti bodo morale opraviti s kupom človeških zablod, med drugim z globoko zakoreninjeno vraževernostjo, pa tudi z dvomom, ljubosumnostjo in zapečkarstvom," so vsebino dela povzeli pri založbi.

Jana Bauer (1975) se je pisanju fantazijskih zgodb za otroke posvetila po zaključku študija. Njen prvenec Izginjevalec čarovnic je bil nominiran za nagrado večernica (2003). Sledila je serija detektivskih zgodb Detektivske prigode Fokusa in Kolumne. Največjo priljubljenost med mladimi bralci pa je dosegla prav Groznovilca v Hudi hosti, ki je bila nominirana za nagrado večernica, prejela znak zlata hruška in bila doslej prevedena v šest tujih jezikov.

PRI ZALOŽBI MIŠ ZBIRKA PUSTOLOVŠČIN TOONA TELLEGENA

Delo Toona Tellegena (1941) Sredi noči je zbirka 34 novih pustolovščin, ki se dogajajo v gozdu, polnem živali. V njej avtor, kot so zapisali pri založbi Miš, znova dokaže svoje mojstrsko obvladanje umetnosti kratke zgodbe: "Z uporabo minimalističnega jezika in izčiščene zgodbe spretno zgradi svet, v katerem je obilo prostora za čudenje - glede jezika, misli ali sončnega zahoda, ki je videti precej drugačen, če ga gledaš od spodaj navzgor. Čeprav tema pogosto spodbudi temačne misli - celo praznične torte so videti črne in imajo okus po trpkem - je Tellegenov slog igriv in lahkoten kot vedno. Kdaj pa kdaj se utrne kanec upanja - kot srečen sen črička, ki je v svojih sanjah razglašen za najbolj rojstnodnevno žival na svetu. Ko sonce prežene vsako nespečno skrb, nov dan prinese odrešitev - za živali in bralca." Knjigo je poslovenila Anita Srebnik, krasijo pa jo tudi ilustracije Mance Post.

Toon Tellegen je nizozemski pisatelj in pesnik, ki slovi po poetičnih, filozofskih zgodbicah o živalcah, ki poskušajo najti svojo pot v nerazumljivem svetu. Njegov obsežni opus vključuje tudi pravljice, otroške knjige ter poezijo in prozo za odrasle. Za svoje delo je prejel številna nizozemska priznanja, leta 2006 pa je bil finalist za Andersonovo nagrado, ki jo podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost.