Ministrstvo razburilo s kratkim rokom za javno razpravo o predlogu novele krovnega zakona v kulturi

Kot je za STA povedal Mitja Šuštar iz sindikata Glosa, sicer nekatere rešitve, denimo na področju samozaposlenih, v predlogu novele niso slabe, spet druge pa znajo biti zelo problematične, še zlati kar se tiče fleksibilizacije zaposlitev. Vsebinske pripombe na predlog novele še pripravljajo in jih bodo podali do 9. februarja, ko se izteče javna razprava. Ta sicer poteka od 22. januarja.

Jih je pa ob objavi predloga novele zakona, kot je povedal Šuštar, "pogrelo predvsem to, da ni več socialnega dialoga, da ni več socialnega partnerstva" in da ni bilo predhodnega usklajevanja z njimi. Kot je še povedal, so v času prejšnjih ministrov veljale dogovorjene pot, še zlasti v času ministra Uroša Grilca, ko so se velikokrat sestali in tudi podali konstruktivne pripombe.

"Vse se je dalo že v fazi priprav, zaznavanja problemov, priprave osnutka predloga, zdaj pa smo bili prezrti," je poudaril in dodal: "Ne maramo postavljanja pred dejstvo, ultimatov, ekstremno krakih rokov in uničenja socialnega dialoga ter socialnega partnerstva!"

Tudi v sindikatu Sviz predlog novele zakona še pregledujejo. Kot je za STA povedal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, je potrebno natančno raziskati tudi vprašanji javne službe in imenovanja komisij. Tisto, "ob čemer so dvignili obrvi", pa se po njegovih besedah veže na zaposlitve za določen čas, ki bi jih morali uvesti tako v umetniških ustanovah kot tudi v strokovnih inštitucijah na področju kulture, in sicer tako, da bi moralo biti število zaposlenih za nedoločen čas vedno nekoliko nižje, kot je število ljudi, ki je po strokovno oceni potrebno za izvajanje programa javne službe.

V tej "izrazito odprti formulaciji" prepoznavajo možnost, da bi se z zaposlitvami za določen čas dogajalo vse mogoče, je poudaril. V sindikatu opozarjajo tudi na to, da umetniške ustanove, kot je denimo Slovenska filharmonija, ne morejo biti odvisne od vsakokratnega direktorja, da bi del orkestra pripeljal s seboj po svoji lastni izbiri.

Glede zaposlitev za določen čas, ki so vezane na direktorske mandate, so zato, kot je poudaril, skrajno skeptični in previdni, v strokovnem delu, denimo pri galerijah in muzejih, pa "tega sploh ne razumejo".

Protestirajo pa tudi proti zelo kratkemu času, ki je na voljo za javno razpravo. Kot je še povedal, bodo svoje pripombe posredovali ministrstvu ter verjetno tudi zahtevali podaljšanje razprave, "da bi ohranili neko raven resnosti tega, kar je na mizi".

Novele zakona pa se je na petkovi seji dotaknil tudi Nacionalni svet za kulturo (NSK). "Večinsko mnenje članov našega sveta je bilo, da se dokument umakne iz javne razprave in da se dopolnitve zakona sprejemajo po volitvah. Trenutno enostavno ni dovolj časa, da bi lahko o njem v javnosti strokovno razpravljali ter v sklopu NSK," je na seji povedala predsednica sveta Uršula Cetinski.

Za STA pa je danes dodala, da se namerava NSK v kratkem sestati na zaprti seji, na katero bodo povabili tudi ministra Peršaka, na njej pa bodo obravnavali dopolnitve krovnega zakona v kulturi in kulturno politiko na področju nevladnega sektorja. Poleg tega bodo ministra pozvali, da jih seznani z revidiranim besedilom Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 in akcijskim načrtom, ki ju je ministrstvo posredovalo v državni zbor, s katerim pa NSK ni bil seznanjen.