Svet 2.2.2018 5:00

Avstrijski slikar Gustav Klimt ob 100. obletnici smrti dobil avtoportret

München, 2. februarja - Avstrijski slikar Gustav Klimt je ob letošnji 100. obletnici smrti dobil avtoportret. Naslikal ga je nemški umetnik in nekdanji ponarejevalec slik Wolfgang Beltracchi. Klimta je v njegovem stilu in z elementi secesije v oljni tehniki upodobil v starosti 55 let.

Hrvaška, Zagreb. Razstava reprodukcij slik Gustava Klimta. Foto: Hina/STA Arhiv Hina/STA

Hrvaška, Zagreb.
Razstava reprodukcij slik Gustava Klimta.
Foto: Hina/STA
Arhiv Hina/STA

Klimt je sebe komaj kdaj naslikal, še manj je svojo podobo postavljal v središče. Na sliki z naslovom Gledališče Globe v Londonu iz leta 1888 se je sicer - za nepoznavalce komaj opazen - naslikal poleg slikarja Franza Matscha. Razne publikacije tudi pogosto navajajo njegovo izjavo: "Ne bom naslikal avtoportreta."

Njegova lastna podoba ga kot slikarski motiv ni zanimala, zanimali so ga drugi ljudje, predvsem ženske. Beltracchi pa ga je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa upodobil na sliki z naslovom Charon, kar pomeni brodnika, ki v grški mitologiji mrtve v čolnu prevaža preko reke.

Beltracchi, ki se je izmojstril v slogih mnogih umetnikov in ki je bil zaradi svojih ponaredkov tudi obsojen, je Klimtov avtoportret naslikal v sklopu projekta KAIROS poslovneža in ljubitelja umetnosti Christiana Zotta. Z omenjenim projektom želita poiskati bele lise v umetnosti in jih zapolniti s slikami, še piše dpa.

Gustav Klimt (1862-1918) se je rodil na Dunaju, kjer je obiskoval šolo za umetno obrt. Od leta 1879 je delal pri slikarju Hansu Makartu, leta 1883 pa je odprl lasten studio, specializiran za stensko slikarstvo. Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino Dunajska secesija (Wiener Sezesion). Umetniki secesije so se upirali tedanji klasični umetniški smeri in si prizadevali za preporod umetnosti.

V letih 1900-1903 je Klimt ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju, ki pa so povzročile škandal. Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. V njej sta bili v ospredju ornamentika ter zlata barva, svoj vrhunec pa je doživela leta 1907/08 s sliko Poljub.