Projekt Lahko je brati za začetek sistemskega razvoja lahkega branja v Slovenji

Izobraževanja bodo potekala na podlagi metodologije in priročnika za pisanje besedil v lahkem branju, ki bosta nastajala v tem letu. V projektu bodo razvili tudi slovar lažjih sopomenk in bazo fotografij za podkrepitev besedila, ki bodo prilagojene slovenskemu kulturnemu okolju. Tako slovar kot baza bosta prosto dostopna vsem, ki bodo ustvarjali besedila v lahkem branju.

Da prihodnost lahkega branja ne bo več odvisna le od entuziastov in posameznih projektov, bo v okviru projekta Lahko je brati pripravljen tudi predlog, kako področje lahkega branja urediti na nacionalni ravni, so sporočili z Zavoda Risa.

Projekt je v tem tednu uvedel posvet o lahkem branju, na katerem so uporabnike lahkega branja, strokovnjake in akademike nagovorili ambasadorji projekta Lahko je brati: varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ter igralca Gojmir Lešnjak Gojc in Saša Pavček.

Na prvi okrogli mizi sta se Vlasta Nussdorfer in Saša Pavček strinjali, da bi tudi ljudje, ki sicer ne potrebujejo lahkega branja, le-tega marsikdaj potrebovali pri branju odločb, s katerimi organi oblasti odločijo o njihovih pravicah. Saša Pavček je še izrazila prepričanje, da bi moralo biti v gledališčih več predstav s slovenskimi nadnapisi.

Na drugi okrogli mizi pa sta se pravnici Maja Bogataj Jančič in Urša Chitrakar strinjali, da slovenska zakonodaja kljub sprejetju 48. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah ne dovoljuje prostega prirejanja avtorsko zaščitenih besedil v lahko branje, pa čeprav le v izobraževalne namene. Kaj takega bi bilo mogoče le z nastankom temu naklonjene sodne prakse ali s spremembo zakonodaje oz. ustrezno implementacijo sprejete Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do književnih del za osebe s težavami z branjem.

Med okroglima mizama so predstavili pretekle dosežke na področju lahkega branja, denimo da je lahko branje kot izbirni predmet s tem imenom bilo umeščeno v predmetnik drugostopenjskega študija Inkluzija v vzgoji in izobraževanju na mariborski pedagoški fakulteti. Pisateljica Aksinja Kermauner pa je spregovorila o svojem zadnjem romanu Moda in neroda, ki pa zaradi finančnih razlogov še ni bil natisnjen.

Zavod Risa projekt izvaja skupaj z Univerzo v Mariboru, Zvezo Sožitje, Inštitutom Integra, Koroško osrednjo Knjižnico in Društvom Labra. Projekt, ki ga financirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega socialnega sklada, je bil izbran na razpisu ministrstva za kulturo Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev.

Kot je na posvetu povedala vodja projekta Tatjana Knapp, gre za prvi tovrsten projekt za lahko branje pri nas. Prej so delali predvsem literaturo za lahko branje in se trudili, da bi njihovi ciljni bralci dobili čim več informacij.

Vodja službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simona Bergoč pa je izrazila veselje, da so po dolgih letih opozarjanja na to področje na ministrstvu lahko podprli projekt Zavoda Risa in partnerjev. "Pri nas v službi za slovenski jezik spremljamo izvajanje Nacionalnega programa za jezikovno politiko, pristojni smo tudi za koordiniranje novega, s katerim začenjamo. Zagotovo bodo imele te teme mesto tudi v novem nacionalnem programu in v tem kontekstu imamo tudi nekaj sredstev za financiranje vsebin," je napovedala.