misliRazstava na Dunaju kot virtualno popotovanje po Klimtovem magičnem vrtu
Dunaj, 3. februarja - V Avstrijskem muzeju uporabne umetnosti bodo 7. februarja odprli razstavo Klimtov magični vrt - virtualna izkušnja realnosti Fredericka Bakerja. Ob 100-letnici smrti slikarja Gustava Klimta bo obiskovalcem omogočila virtualno popotovanje po Magičnem vrtu, ki ga je navdihnil Klimtov mozaični friz v jedilnici bruseljske palače Stocklet.
Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave poudaril filmar Frederick Baker, ki se že več let posveča 3D filmom in virtualni resničnosti, gre za raziskavo. Razstava bo obiskovalcem ponudila ne le priložnost na novo videti Klimta ampak tudi, da se seznanijo z novim medijem.
Baker sam virtualno realnost vidi kot novo umetniško obliko 21. stoletja in meni, da je industrija računalniških igric danes pravzaprav večja kot filmska industrija.
Generalni direktor Avstrijskega muzeja uporabne umetnosti (MAK) Christoph Thun-Hohenstein pa je položaj virtualne realnosti primerjal s pionirskimi časi filma. "Čisto na začetku smo. Možnosti so neskončne," je poudaril.
Na razstavi, ki bo odprta do 22. aprila, si bosta lahko po dva obiskovalca sočasno nataknila očala in slušalke in se podala na popotovanje po fantastični 3D pokrajini, ki jo je programiral oblikovalec Markus Cermak, produciral Christian Leiss in z zvokom opremil skladatelj George Taylor.
Kot je poudaril Baker, bo vsaka pot edinstvena in dodal, da bo takšno doživetja mogoče le v muzeju. "Človek tega ne more doživeti prek interneta, v kinu ali prek pametnega telefona," je dodal.
Gustav Klimt (1862-1918) se je rodil na Dunaju, kjer je obiskoval šolo za umetno obrt. Od leta 1879 je delal pri slikarju Hansu Makartu, leta 1883 pa je odprl lasten studio, specializiran za stensko slikarstvo. Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino Dunajska secesija (Wiener Sezesion). Umetniki secesije so se upirali tedanji klasični umetniški smeri in si prizadevali za preporod umetnosti.
V letih 1900-1903 je Klimt ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju, ki so povzročile škandal. Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. V njej sta bili v ospredju ornamentika ter zlata barva, svoj vrhunec pa je doživela leta 1907/08 s sliko Poljub.