Poslanci v parlamentarno proceduro vložili t.i. zakon o kulturnem evru

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Matić, bi država na podlagi uvedbe tega predloga zakona v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi v državnih proračunih zagotovila dodatnih 122,6 milijona evrov, in sicer za obdobje od leta 2018 do leta 2024.

Spomnil je, da je bilo področje kulture v Sloveniji v zadnjem obdobju močno prikrajšano tako v finančnem kot organizacijskem smislu, še posebej po koncu leta 2013, ko je prenehal veljati tretji zakon o kulturnem evru, naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike preteklih vlad ni bil sprejet.

"Kljub temu, da naša vlada obrača trend financiranja navzgor, pa je bilo ministrstvo za kulturo neuspešno pri dokončnem sprejemu t.i. kulturnega evra, na podlagi katerega bi se med drugim zagotovila dodatna namenska sredstva za sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših enot kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture," je poudaril.

"V SMC menimo, da mora biti ohranjanje in krepitev slovenske kulturne identitete ter dostopnost do kulturnih dobrin in kulturne dediščine opredeljeno dolgoročno," je še povedal Matić in dodal, da bo imelo sprejetje tega zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi oz. kulturnega evra pozitivne učinke na več ravneh, rešilo pa bo tudi več let trajajoč zastoj na področju ohranjanja kulture in kulturne dediščine.

Cilji zakona so: zagotavljanje javnega interesa na področju posredovanja in varovanja kulturnih dobrin, ohranjanje in varovanje kulturne dediščine, zagotavljanje trajne hrambe digitalnih kulturnih vsebin, zagotavljanje nujne javne kulturne infrastrukture za delovanje javnih zavodov s področja kulture ter ohranjanje dosežene in izenačevanje stopnje razvojnih standardov prostorskih razmer ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti.

Kulturnim spomenikom v lasti države bi bilo namenjenih 20,5 milijona, kulturni dediščini ostalih lastnikov pa 11,5 milijona evrov. Javni kulturni infrastrukturi v državni lasti 62 in javni kulturni infrastrukturi lokalnih skupnosti 11,5 milijona evrov, je še povedal Matić.

Sam ocenjuje, da sta v tem trenutku najbolj kritični prav kulturna dediščina in kulturna infrastruktura, v kateri se v preteklih letih zaradi krize ni vlagalo dovolj denarja, niti v vzdrževanje kulturne infrastrukture niti za najbolj osnovne posege na kulturni dediščini. Izrazil je tudi upanje, da bo zakon realiziran v večjem odstotku, kot so bili dosedanji.

Poslanec DeSUS Primož Hainz pa je med drugim spomnil na velik prispevek kulture pri obstoju slovenskega naroda in njegove identitete v zadnjih sto letih. Siromašenje kulture se je po njegovih besedah začelo z denacionalizacijskim zakonom in nadaljevalo s tajkunsko zgodbo in finančno krizo, ko se je varčevalo na vseh področjih, tudi pri kulturi.

"Zdaj, ko gre nazaj, gre pa malce počasi," meni Hainz. Plače naj bi se počasi popravljale, materialni pogoji za kulturo pa se ne izboljšujejo, to pa je tisto, kar je predmet tega zakona, je še povedal.