Peršak za Večer: Verjel sem v plodnost dialoga

Obdobje pred kulturnim praznikom ministru ni najbolj naklonjeno. "Večji del tega nezadovoljstva je povezan z denarjem. Vemo pa, kakšen je proračun za kulturo," je začel Peršak in omenil "kar zgleden" dvig letošnjega proračuna, ki pa da ga v večji meri poberejo zakonske obveznosti do uslužbencev v kulturi, ki jih je več kot 25.000. Zraslo je tudi število zasebnih zavodov v nevladnem sektorju. "Vsi živijo v prepričanju, da jih mora financirati ministrstvo za kulturo," je prepričan.

Na očitke, da v štirih letih ni naredil nič na področju medijske politike, saj da mu je spodletelo pri medijski strategiji in prenovi medijske zakonodaje, odgovarja: "Ne bom trdil, da smo pripravili dobre predloge, sem pa vsaj verjel v njih - v tem mandatu smo pripravili tako predlog medijske strategije kot predloga zakonov o medijih in o Radioteleviziji Slovenija. A ko smo videli, da zadeve ne bodo šle skozi, ker so se že bližale volitve, smo pripravili nujne spremembe zakonov. Zaradi odpora tako lastnikov medijev kot novinarjev, kar je nenavadno, da nobeni od teh skupin spremembe ne ustrezajo, postopki niso stekli."

Velik del javnega in nevladnega sektorja nasprotuje tudi novemu Nacionalnemu programu za kulturo (NPK), pri čemer Peršak obžaluje, da mediji zelo večinsko navajajo samo stališča tistih, ki so proti predlogu, kot bistven "problem" novega NPK pa prepoznava v tem, da se ukvarja s kulturo 21. stoletja, ko smo priča globalizaciji in digitalni preobrazbi, "ne pa s sajenjem rožic, koliko denarja več bomo komu dali".

Peršak ocenjuje, da je pri prevzemu druge polovice mandata naredil neke vrste taktično napako. Meni, da bi bilo "pametneje, če bi z nekaterimi rešitvami nastopil relativno kmalu po nastopu mandata". Tako se je raje posvetil dialogu, a s predlogi "padel v čas, ko se je začela predvolilna mrzlica". "Kakšna reč bo še na ravni vlade sprejeta, ampak pomembna stvar je sprejet zakon o Slovenski matici, prenova zakona o Prešernovih nagradah in sprejem arhitekturne politike Slovenije," je naštel.

V zaključni fazi je po njegovih navedbah priprava strategije oblikovanja, že njegova predhodnica pa si je izborila projekt, ki bi vzpostavil center kreativnosti. V zaključni fazi je priprava centra raziskovalnih umetnosti. Domovinsko pravico dobivajo nekatere nove, kulturne ali umetniške discipline. "To so zame dosežki," je prepričan. Mudi se sicer z zakonom o kulturnem evru: "Če se bo odločilo v tednu ali dveh, ga lahko še dobimo."

Kot minister je po zakonu vezan na odločitev komisije, odgovorne za rezultate programskega razpisa nevladnikov v obdobju 2018-2021, ki je razburil kulturniško javnost, in po katerem so nekatere organizacije dobile manj sredstev, druge pa so iz financiranja izpadle, denimo Carmina Slovenica. Prijav je bilo v vseh štirih skupinah 63 in glede na razpoložljiva sredstva je bilo denarja dovolj za 28 programov, je spomnil. Toliko pa zato, ker je "smiselno, da tistemu, ki je prijavil kvalitetne programe, daš približno toliko, da ga bo lahko izvedel".