Svet 10.2.2018 5:30

Pred 120 leti se je rodil utemeljitelj epskega gledališča Bertolt Brecht

Berlin, 10. februarja - Pred 120 leti se je rodil Bertolt Brecht, eden najpomembnejših in največjih nemških dramatikov in teoretikov gledališča 20. stoletja. Velja za utemeljitelja t.i. epskega gledališča, ki želi s potujitvenim efektom gledalca moralno in socialno vzgajati ter ga pripraviti k razmišljanju. Znamenita je njegova drama Opera za tri groše.

Ljubljana. Oder, občinstvo, predstava, odrska igra. Foto: Bor Slana/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Oder, občinstvo, predstava, odrska igra.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Brecht se je rodil 10. februarja 1898 v Augsburgu v premožni družini. Že kot mladostnik je zavzel uporniško držo in se vse bolj oddaljeval od svojega stanu. Sprva je študiral medicino, pozneje se je intenzivneje začel ukvarjati z gledališčem.

Po vojni je bil dramaturg v Münchnu in na povabilo Maxa Reinharda po letu 1924 tudi v Berlinu. Leta 1918 je napisal svojo prvo igro z naslovom Baal. Prvi vidnejši uspeh je doživel s komedijo Bobni v noči, za katero je leta 1922 prejel Kleistovo nagrado.

Leta 1933 je pred nacisti emigriral na Dansko, Švedsko in leta 1941 čez Vladivostok v Kalifornijo. V Nemčijo se je vrnil leta 1948 in v vzhodnem delu Berlina skupaj z ženo Helene Weigel ustanovil gledališče Berliner Ensemble. Med drugim je sodeloval z uglednim gledališkim teoretikom Erwinom Piscatorjem in skladateljem Kurtom Weillom.

Njegova glavna dela so Opera za tri groše, Mati korajža in njeni otroci, Galilejevo življenje, Dobri človek iz Sečuana, Kavkaški krog s kredo ter Gospod Puntila in njegov hlapec Matti.

Kot piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu, so njegova prva odrska dela provokativni individualistični upori proti malomeščanstvu. Kasneje je pisal poučne socialnokritične igre in končno prešel k epskemu gledališču. Izdal je tudi nekaj zbirk lirike ter napisal več razprav o gledališču in literaturi. Umrl je 14. avgusta 1956 v Berlinu.

Koncept epskega gledališča je Brecht uveljavil pri Operi za tri groše (1928), pri kateri je sodeloval z Weilom. Značilno zanj je zavračanje iluzije. Igralec se s svojo vlogo ne sme poistovetiti, lahko jo le prikazuje, pomembno vlogo pa ima tudi gledalec, ki mora dogajanje na odru spremljati s kritično distanco.

Njegova družbeno-kritična dela so danes še vedno stalnica na repertoarjih domačih in tujih gledališč.