Slovenija 13.2.2018 14:34

V CD telesnost in erotika v videnju hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića

Ljubljana, 13. februarja - V Galeriji Cankarjevega doma bodo zvečer odprli razstavo hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića, največjega kiparskega fenomena, kot ga je že med študijem na Dunaju poimenoval sloviti Auguste Rodin. Postavitev treh kustosov iz zagrebške Gliptoteke, kjer je bila razstava premierno predstavljena leta 2016, raziskuje telesnost in erotiko v njegovem opusu.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića z naslovom Telesnost in erotika v kiparstvu, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Muzeji Ivana Meštrovića iz Splita.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Razstava leta v 2016 v Zagrebu je požela velik uspeh in odlične kritike, saj je bila prva, ki je obravnavala pomen golega telesa v Meštrovićevem opusu. Razvoj te tematike v njegovih skulpturah in risbah, ki so nastajale v obdobju od leta 1903 do 1946, so raziskali kustosi Dalibor Prančević, Barbara Vujanović in Zorana Jurić Šabić.

Telesnost in erotiko v njegovem opusu so opazovali vsak s svojega vidika, nato pa izbrali dela za razstavo, ki bo zdaj v nekoliko modificirani obliki na ogled v Ljubljani. Prvi je v Meštrovićevem opusu raziskal nelagodnost telesa, problematiko golote, estetiko "grdega" in afirmacijo drugega.

Barbara Vujanović je, kot je povedala na današnji novinarski konferenci, na umetnikova dela pogledala z vidika klasičnega dojemanja telesnosti, njegovo interpretacijo antične in renesančne tradicije, ki je sicer prežeta s sodobnimi smernicami evropskega neoklasicizma in drugimi stilskimi težnjami. Zorana Jurić Šabić pa se je posvetila ženskemu aktu, idealu feminilnega. "Njegova želja je bila prikazati življenje v vseh svojih resničnostih," je povedala.

Do 20. maja bo tako mogoče videti okoli 50 del, kipov in risb iz zbirk kiparjevih naslednikov ter iz fundusov Ateljeja Meštrović, Gliptoteke in grafičnega kabineta Hrvaške akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba ter Galerije Meštrović in Galerije umetnin iz Splita. Njegova dela, med njimi znameniti Vodnjak življenja, je v Galerijo CD umestil Filip Beusan, ki je skulpture, njihov volumen in lepoto želel prikazati v različnih svetlobnih dimenzijah.

Meštrovićeve skulpture pogosto predstavljajo resnične ljudi, na primer njegovo mater, znance z vasi, prijatelje, celo berača v Rimu, je pojasnil kiparjev sin Mate, ki je bil prav tako med očetovimi "portretiranci". Očetovo delo je po sinovih besedah zgodba njegovega življenja: "Menil je, da vsaka stvaritev izvira iz erotike."

Kot je povedala vodja razstavnega programa v CD Nina Pirnat Spahić, je Meštrović za slovensko umetnost pomemben kot profesor v Zagrebu, kjer so se šolali mnogi slovenski kiparji in nato po drugi svetovni vojni prevzeli profesuro na novoustanovljeni ljubljanski akademiji. Prijateljeval je tudi z Jožetom Plečnikom, zato jo po njenih besedah veseli, da so lahko njegova dela pripeljali v Ljubljano. "Ko boste videli razstavo, boste spoznali, da je to nedvomno velik dogodek za Cankarjev dom," je prepričana njegova direktorica Uršula Cetinski.

Meštrović (1883-1962) se je rodil v Dalmaciji, študiral pa je na Dunaju, kjer je sodeloval s secesijskim gibanjem. Leta 1906 je razstavil svoj Vodnjak življenja in požel veliko slavo, nato je v 20. in 30. letih nizal odmevne razstave v svetovnih umetniških metropolah ter se redno vračal v domovino, kjer je zasnoval in izdelal vrsto monumentalnih skulptur in spomenikov. Po letu 1947 je živel v ZDA, kjer je tudi umrl.

Po drugi svetovni vojni je njegovo delo poniknilo v pozabo, ponovno so ga ovrednotili šele v 80. letih. Hrvaški in tuji umetnostni zgodovinarji se strinjajo, da je izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja, v katerih je izrazil vso svojo bujno sredozemsko čutnost.