Med novostmi Založbe RTV Slovenija tudi Bravničarjeva antologija

Bravničarjeva antologija s petimi glasbenimi albumi je nastala ob violinistovem 80. rojstnem dnevu. Razgrinja razkošno glasbeno krajino solističnih, komornih in koncertno-simfoničnih del od Bacha in Mozarta prek najbolj priljubljenih koncertov Mendelssohna, Beethovna, Čajkovskega, Brahmsa in Sibeliusa do Bartoka, Ravela in Stravinskega.

Paleta skrbno restavriranih posnetkov, ki jih hrani nacionalni radijski arhiv, sega od leta 1964 do leta 1999. Kot je na današnji predstavitvi povedal avtor strokovnega besedila na ploščah Borut Smrekar, antologija kot sijajen umetnikov portret obenem služi za boljše razumevanje slovenske glasbene kulture in odslikava tudi tedanji slovenski poustvarjalni čas.

Življenjski jubilej je lani praznovala tudi altistka Marija Bitenc Samec, ena najizrazitejših slovenskih koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Ob tej priložnosti je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla monografija Hočem postati pevka, ob sodelovanju z RTV Slovenija pa še istoimenska plošča z 20 skrbno restavriranimi posnetki arij in samospevov.

Ni ji bilo veliko let, ko se je zavedla, da želi postati pevka. Glasbeni talent je v njej prepoznal oče, ki je po njenih besedah v veliki meri tudi zaslužen, da se je v svoje vloge vedno znala vživeti in jih odpeti čustveno. Tudi zaradi tega so ji bili samospevi vedno zelo ljubi. "Vztrajala sem od 7. do 85. leta in srečna sem, da sem izbrala ta poklic," je poudarila.

Pomembni obletnici se poklanjata še violončelist Milan Hudnik in violinist Žiga Brank, ki sta posnela dve skladbi za violončelo solo ter za violončelo in violino madžarskega skladatelja Zoltana Kodalyja. Lani je namreč minilo 135 let od rojstva in 50 let od njegove smrti. Dopolnjujeta jo z glasbeno govorico Lucijana Marije Škerjanca.

Duo Claripiano, ki ga sestavljata pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, se poklanjata slovenskemu ljudskemu izročilu. Nove skladbe za klarinet in klavir sta za projekt V objemu dvojine naročila osmim skladateljem različnih generacij. Andrej Makor denimo se v skladbi Histria et amor poigrava s prepoznavnimi napevi istrskih ljubezenskih pesmi.

Najbolj svež je projekt ta hip najbolj obetavne sopranistke Elvire Hasanagić. Njena zgoščenka samospevov Hrepenenje, ki je izšla na dan sredinega sklepnega koncerta Zimskega festivala, prinaša pesmi Albana Berga, Huga Wolfa ter Slavka Osterca in Rada Simonitija. Rdeča nit vsem je hrepenenje po ljubezni, domu, prijateljih. Ploščo spremlja bogata knjižnica z besedili vseh pesmi tako v slovenščini kot nemščini in angleščini.

Lanska nagrajenka Prešernovega sklada Nina Šenk je uglasbila pravljico Hansa Christiana Andersena Grdi raček. Delo je napisala za trobilni ansambel in pripovedovalko. Na zgoščenki z 12 pesmimi je slišati, kako se s pomočjo trobil oglašajo ptički, stare race, psi, labodi, kako zveni hladen veter in kako topla pomlad.

Harfistka Mojca Zlobko Vajgl in flavtistka Karolina Šantl Zupan sta poustvarili Mozartov znameniti koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru in dodali še interpretaciji dveh sonat, Mozartove in Bachove.

Mojster črno-belih tipk Gregor Ftičar je izdal prvi samostojni solistični album Solo, na katerem se predstavlja s priredbami skladb nekaterih največjih jazzovskih mojstrov, kot sta George Gershwin in McCoy Tyner, in lastnimi avtorskimi skladbami.