Slovenija 20.2.2018 15:27

Slovenija podpisala dogovor za častno gostjo na frankfurtskem sejmu leta 2022

Ljubljana, 20. februarja - Minister za kulturo Tone Peršak in direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida sta danes z direktorjem Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgenom Boosom podpisala dogovor, ki uradno potrjuje, da bo Slovenija leta 2022 častna gostja te najpomembnejše literarne prireditve na svetu. Kot so poudarili, je to edinstvena priložnost za vsako državo.

Ljubljana, Vila podrožnik.
Dogodek ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo RS ob podpisu pogodbe za nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos, minister za kulturo Tone Peršak in direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Vila podrožnik.
Dogodek ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo RS ob podpisu pogodbe za nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos, direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida, minister za kulturo Tone Peršak.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Vila podrožnik.
Dogodek ministrstva za kulturo in Javne agencije za knjigo RS ob podpisu pogodbe za nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022.
Direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Po ministrovih besedah si je Slovenija že dolgo prizadevala, da bi kot častna gostja dobila povabilo za udeležbo v Frankfurtu. "Slovenci smo zelo ponosni na svojo literarno zgodovino, na to, da smo zelo zgodaj dosegli vrhunske dosežke na področju književnosti," je pred podpisom poudaril Peršak ter med drugim spomnil na zelo zgoden prevod Biblije in dosežke v času romantike.

Vendar pa je bil razmah umetnosti, ki je povezan z jezikom, usmerjen navznoter, ker se je poudarjala državotvornost, manj pa po ministrovem mnenju v dialog navzven. Zato se mu zdi zdaj, ko je Slovenija samostojna država, pomembno, da vstopamo v medkulturni dialog. Prepričan je, da bomo to priložnost, ki bo pripomogla k širši prepoznavnosti države ter njene literature in kulture, znali izkoristiti.

Boos je najprej pojasnil zgodovino sejma, ki po njegovih besedah obstaja že več kot 1000 let - v mestih ob rekah so trgovali z rokopisi, ki so zdaj shranjeni v državnem arhivu v Frankfurtu. Knjiga pa ni le blago, ampak tudi kulturna dobrina, ki prinaša informacije in omogoča izobrazbo, poleg tega je tudi politična, zato na sejmu vedno odpirajo politično razpravo. Prisotnih je 150 držav, okrog 10.000 novinarjev in okrog 200.000 strokovnih obiskovalcev.

V 70. letih so se domislili, da bi sejem oblikovali tudi kot literarni festival. Častno gostjo so uvedli leta 1976 in povabili celotno Latinsko Ameriko ter izbrali avtorje. Iz ugotovitve, da je to le "njihov pogled", pa so kasneje začeli izbirati samo države in njim samim prepuščati izbor avtorjev.

"Seveda obstajajo neke omejitve: literatura mora biti v središču predstavitve, država mora podpirati prevode svojih del in ne sme obstajati nikakršna cenzura", je pojasnil Boos. Podpirajo tudi vse kreativne industrije - film, gledališče oziroma umetnost v najširšem pomenu. Predvsem pa jim je pomembno, da predstavitev odseva sedanjost. Zdaj je Frankfurt največji kulturni festival na svetu, kjer se dogodki vrstijo pol leta pred samim sejmom, njeni učinki pa, če je predstavitev uspešna, trajajo več let v celotnem založniškem svetu.

Predstavitve Slovenije se Boos veseli, pričakuje presenečenje, predvsem pa ga zanima, kaj bo predstavila v Frankfurtu. "Predvsem je pomembno, da se države, ki so majhne, ne delajo še manjše, kot so," je dodal v priporočilo: "Predvsem se morate zavedati, kaj hočete predstaviti. Na koncu pa mora biti celostno sporočilo."

Renata Zamida je izrazila upanje, da jim bo skupaj z vsemi deležniki na področju knjige ter ob pomoči različnih vladnih resorjev uspelo pripraviti takšno predstavitev, ki bo "zadovoljila ne le nas doma, ampak ki bo svetu pokazala, kdo in kaj smo". Javna agencija za knjigo sicer že dve leti izvaja različne pripravljalne aktivnosti, v jedru teh je zaenkrat zagotoviti povečan obseg prevodov, predvsem v nemščino, ter v povezavi s tem izboljšati kompetence slovenskih založnikov pri prodaji prevodnih pravic.

"Zdaj bomo začeli lažje tudi konkretneje načrtovati naše aktivnosti. Predvsem se trudimo, da bi tudi v tujini vzpostavili čim več reč rednih medzaložniških srečanj, da bi sodelovali na čim več dogodkih v okviru različnih literarnih festivalov. Vse to bo zdaj bistveno lažje," je prepričana Renata Zamida. Podporo prevodom imajo po njenih trditvah že vzpostavljeno, zanje so tudi že zagotovili 180.000 evrov.