Slovenija 21.2.2018 11:21

Ministrstvo v podporo evropskemu letu kulturne dediščine posnelo promocijski videospot

Ljubljana, 21. februarja - V podporo letošnjemu evropskemu letu kulturne dediščine je ministrstvo za kulturo, ki leto koordinira v Sloveniji, skupaj z njegovima ambasadorjema, raperjem Trkajem in literarnim zgodovinarjem Igorjem Saksido, posnelo promocijski videospot Lepa Vida. Posnela sta ga na lokacijah slovenske kulturne dediščine. V njem nastopajo tudi kurenti.

Ljubljana.
Ministrstvo za kulturo (MK).
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Ministrstvo je Trkaja in Saksido k sodelovanju pri promociji evropskega leta kulturne dediščine, ki poteka pod sloganom Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost, povabilo po tem, ko sta ustvarila knjigo Kla kla klasika, v kateri sta predstavila nenavaden poskus razmišljanja o slovenski poeziji v povezavi s sodobnim slovenskim rapom. Kot ambasadorja skozi svoje nastope po šolah aktivno promovirata slovensko kulturo in dediščino na način, ki je blizu mladim.

Eden od njunih prvih korakov na poti osveščanja mladih o pomenu ohranjanja kulturne dediščine za prihodnje rodove je videospot za pesem Lepa Vida, ki je bil prvič predvajan na slovenski kulturni praznik. Posnela sta ga na več izstopajočih lokacijah slovenske kulturne dediščine, v njej pa prvič v mnogih obdelavah motiva Lepe Vide v slovenski umetnosti nastopajo tudi kurenti, ki so od decembra vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Slovenski mit o Lepi Vidi, ki govori o hrepenenju po sreči in boljšem življenju, ki naj bi bil značilen za Slovence, je vsesplošno znan. Pesem je doživela mnogo prepesnitev in preoblikovanj v domači umetnosti, od Prešernove, Cankarjeve, Jurčičeve do sodobnih upesnitev. Nihče pa se je še ni lotil na način, kot sta jo ubesedila Trkaj in Saksida.

Trkajeva izkušnja iz osnovnošolskih dni, ko ni zmogel razumeti, zakaj se morajo otroci učiti tako depresivne pesmi, je rodila novo Vido - tokrat v precej drugačni, sodobni, predvsem pa v bolj pozitivni obliki, ki o lepoti govori na zabaven način. Pesem pa Vidino zunanjo lepoto razširi na metafore, v katerih poosebi lepoto Slovenije, so zapisali na ministrstvu.

V pesmi so vtkani številni prepoznavni geografski, pesniški, kulturni in dediščinski elementi s slovenskih tal. Hrepenenje in obžalovanje pa avtorja nadomestita s čudenjem in oboževanjem. "Poglejmo okoli sebe, v kakšni lepi deželi živimo. Je res nujno, da moramo najprej zapustiti in izgubiti vse to, kar imamo, da bi lahko to lepoto cenili," se sprašujeta avtorja. Kot producent se je podpisal Damjan Jović.

V videospotu je skritih veliko simbolik in povezav s slovensko kulturno dediščino: zlata kupica iz Prešernove interpretacije pesmi prevzame osrednjo vlogo v obliki znamenitega Plečnikovega keliha, ki je eden od stebrov slovenske kulturne prepoznavnosti in simbol razuma. V njem pa je mogoče najti še tradicionalne slovenske jedi, običaje, avantgardne revije, pesniške zbirke, lipicanca, presežke slovenske arhitekturne in tehniške dediščine, pa tudi slovenske junake, ki predstavljajo svojo sliko v mozaiku bogate domače literarne ustvarjalnosti.

"Zaradi vsega naštetega bo videospot Lepa Vida v pomoč tudi učiteljem kot didaktično sredstvo pri pouku, s katerim bodo učencem in dijakom na njim prilagojen način prenesli sporočilo, da znata biti tako slovenska klasična poezija kot slovenska kulturna dediščina zanimivi tudi za širše občinstvo," so prepričani na ministrstvu.