Chantal Mouffe na Fabuli pred Fabulo o političnem populizmu

Vodilna politična teoretičarka, filozofinja in univerzitetna profesorica, ki od 80. let minulega stoletja velja za eno najprodornejših svetovnih intelektualk, je leta 1985 skupaj z Ernestom Laclauom napisala knjigo Hegemonija in socialistična strategija, ki velja za kanonsko delo postmarksistične misli.

V svojem delu In Defense of Left Populism (V bran levemu populizmu), ki bo izšlo letos, pa se ukvarja z vprašanjem političnega populizma ter prevprašuje upanje za demokracijo.

V prvem delu predavanja v Klubu Cankarjevega doma je osvetlila glavne premise svojega pristopa. Kot je poudarila, je pomembno prepoznati, kaj je na kocki pri demokratičnem procesu.

Politično življenje po njenih besedah nikoli ne bo zmožno izničiti antagonizmov. A antagonizem lahko prevzame različne oblike, denimo kot sovražna konfrontacija, kar pa ni skladno z demokracijo. Drugi način, ne da bi ga zanikali, pa je preoblikovanje v tekmovanje z nasprotnikom, kar omogoča konsenz, saj, kot je povedala, antagonista v tem primeru ne vidimo kot sovražnika. V tem primeru je po njenem prepričanju tudi možna pluralistična demokratična družba.

Tak antagonizem demokracije po njenih besedah ne ogroža, temveč jo omogoča. Model ponudi državljanom izbiro med pravimi alternativami in znotraj tega konteksta obstaja možnost, da se izkristalizirajo različne hegemonije. Sredinski konsenz danes omogoča liberalno hegemonijo v Evropi.

Glavni razlog za vzpon desničarskega populizma Chantal Mouffe vidi v tem, da desnica daje glas ljudstvu. Pri tem politika v svojem interesu izrabi posebno vrsto kolektivne emocije, ki je levičarska sredina ni sposobna izrabiti v svoj prid. In ker levičarska sredina ne prepozna pomena kolektivnih emocij in ji ne mobilizira, se ni sposobna zoperstaviti desnici, ki je zato v ospredju.

Chantal Mouffe je v drugem delu predavanja spregovorila o teoretskih vidikih ter naravi populističnega gibanja in kako se z njim spoprijeti. Kot je poudarila, lahko obstaja populizem desnice in levice. Sama se v svoji novi knjigi posveti levičarskemu populizmu, kar je sicer v nasprotju s splošnim prepričanjem, da levičarstvo ni združljivo s populizmom.

Danes po njenem prepričanju živimo v postdemokratični družbi, ki se sicer imenuje demokratična, a to ni, saj so bile njene temeljne ideje razrušene. Ker levica ni bila sposobna artikulirati demokratičnih zahtev, jih je prepustila desnici. Desničarski populizem pa po njenih besedah ne mobilizira le strasti, ampak tudi upanje.

Sama meni, da obstaja možnost tudi za levičarski populizem, vendar je treba misliti na delovanje v progresivnem smislu.

V pogovoru z Draženom Dragojevićem je na vprašanje, ali meni, da levica pravilno razume levičarski populizem, odgovorila, da levica ne razume nastanka pojma in ne ve, kaj je pomembno. "Če menite, da kolektivne emocije niso pomembne, jih ne boste znali mobilizirati za svoj cilj," je poudarila.

Dodala je, da je ta negativna konotacija populizma omejena le na Evropo in da v Južni Ameriki in ZDA levičarski populizem ni nekaj negativnega. Kot težavo pa je izpostavila, da se levica nikoli ne bo sposobna zediniti. Vendar se velja potruditi ali kot pravi sama: "Če ti prvič ne uspe, poskusi znova."