Serhij Žadan na Fabuli: Iluzij, kako bo v EU, nimamo več

Zgodba romana, ki sta ga v slovenščino prevedla Primož Lubej in Janja Lubej Vollmaier, se odvija v majhnem mestu Vorošilovgrad, ki se je po razpadu Sovjetske zveze preimenovalo v Lugansk. Osrednji junak je 33-letni diplomirani zgodovinar Herman Koroljov, ki nekega dne prejme klic, da je njegov brat, lastnik bencinske črpalke, izginil. Poda se v rojstno mesto, kjer poskuša rešiti propadajoči posel.

Herman zastopa zadnjo generacijo sovjetskega časa in tudi postsovjetski čas ter je precej razdvojena osebnost, je pojasnil pisatelj. Junakovega priimka ni izbral naključno, temveč po sovjetskem raketnem inženirju, postavil pa ga je v manjši kraj, kjer srečuje različne težave, skuša spoznati sebe in preteklost ter skuša najti svoj spomin. Vse osebe so zelo pisane, tako kot po njegovih besedah ljudje na vzhodu Ukrajine.

Vzhodna Ukrajina je, kot je dejal, domovina tako sovjetskega kot protisovjetskega človeka. Tudi Donbas, kjer se je leta 2014 začel rusko-ukrajinski konflikt, je po pisateljevih besedah zelo nasprotujoča si regija. Značilno za Ukrajino sicer je, da vzporedno obstajata tako ukrajinski kot ruski jezik, pri čemer prvega uporabljajo zasebno, drugega na javnih krajih.

Ukrajina še ni tako daleč, da bi njeno identiteto povezovali z jezikom, je povedal Žadan. Je pa v zadnjih letih na pohodu "ukrajinizacija": velika mesta se sama odločajo za ukrajinski jezik, prisile ni, jezikovna identiteta je zelo močna. Ukrajinščina je zapisana tudi v ustavi kot edini uradni jezik, zato je pisatelj prepričan, da bo prej ali slej prevladala.

Moderatorja pogovora Andreja Stoparja je zanimalo tudi, kako se je življenje na vzhodu države spremenilo po dogodkih v zadnjih letih. Nekateri podpirajo ukrajinsko vlado, precej pa je po Žadanovih trditvah tudi takih, ki so prorusko usmerjeni. Mesto Harkov je po njegovih besedah "lep primer kulturno visoko razvitega mesta" z različnimi narodnostmi, ki živijo v sožitju, močno je tudi na izobraževalnem področju z, denimo, medicinsko fakulteto. A nad njim krožijo helikopterji, ki v bolnišnico prevažajo ranjence s fronte.

"Obstajajo ljudje, ki hočejo, in takšni, ki nočejo braniti Ukrajine, realno pa vsak dan kdo umre in je nekaj ljudi ranjenih," je povedal Žadan. Politični funkcionarji po njegovih besedah sicer trdijo, da vojne ni, da so samo prepiri med politiki, a pisatelj ne deli tega mnenja: "Hibridna vojna, kot jo imenujejo, obstaja, kajti vojno lahko vodiš tudi drugače - politično in tako, da stvari pometaš pod preprogo."

Kljub temu je prepričan, da se bodo razmere uredile, družba se po njegovi oceni spreminja na bolje. Glede želje po vstopu v EU pa je Ukrajina po Žadanovem mnenju v prednosti, saj glede nje nimajo več iluzij. A nimajo niti izbire, saj na drugi strani pritiska Rusija, s katero, kot je še dejal gost Fabule, ne želijo imeti več opravka.