Slovenija 6.3.2018 7:12

Na Dnevih etnografskega filma letos v fokusu gorski svet

Ljubljana, 6. marca - V Zemljepisnem muzeju se danes začenja dvodnevni festival Dnevi etnografskega filma. Letošnja izdaja v fokus postavlja gorski svet, saj imajo, kot so zapisali organizatorji, Slovenci do gora poseben odnos. Festival bo pod naslovom Živeti v gorskem svetu ponudil sedem etnografskih filmov o življenju in delu ljudi iz različnih gorskih okolij Evrope.

Večina filmov se posveča v teh okoljih še ohranjenim načinom ekstenzivnega kmetijskega gospodarjenja - planinski paši in predelavi mleka, gledalci pa bodo spoznali tudi medsebojne odnose, prakse in obredja, ki so zelo pomembni za te majhne in relativno izolirane skupnosti, so zapisali organizatorji.

Čakajoč Leopolda je film režiserke Michele Tomasi. Leopold iz naslova njenega dokumentarca je osel, nepogrešljivi udeleženec v sprevodu za praznik svetih treh kraljev v neki alpski vasici. Vendar pa osel med pripravami na praznovanje izgine.

Marcel Taille, pastir in mlekar je film režiserja Martina Büdela. Prikazuje Marcela, ki skupaj z bratom in sestro dela na živinorejski kmetiji v goratem francoskem departmaju Cantal. Marcelov najljubši del leta se začne s selitvijo živine na gorske pašnike, kjer je pastir. Toda zaradi prevlade intenzivne živinoreje in mehanizacije tradicionalno obliko pašništva goji vse manj kmetij.

Film Družina Ležaja je nastal v 80. letih minulega stoletja v pravoslavni vasi Ležaje v Bukovici v srednji Dalmaciji. Posnel ga je Naško Križnar, nekdanji vodja Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU. V njegovem filmu gledalec spozna družino, ki skrbi za velik trop ovac in koz. Skupaj z živalmi se selijo za pašo, pozimi so na Blokanjcu pri Zadru, poleti gredo na Velebit.

Tudi film Lukomir, moj dom, se dogaja na tleh nekdanje Jugoslavije, in sicer v najvišje ležeči vasi v Bosni in Hercegovini. Lukomir leži na skoraj 1500 metrih nadmorske višine na južnih obronkih gore Bjelašnica, znane tudi po turizmu. A kljub turistom domačini še vedno živijo po tradicionalnih načelih, kamor sodi tudi transhumanca, sezonsko premikanje pašne živine. Avtorja filma Manca Filak in Žiga Gorišek sta film snemala od aprila 2014 do maja 2017.

Rose iz Zagrada je film režiserja ter etnologa in kustosa v Makedonskem narodnem muzeju Vladimirja Boceva. Zagrad je vas v regiji Porečje, ki ima le nekaj stalnih prebivalcev. Eden od njih je Rose, 36-leti moški, ki živi s svojo materjo. Film prikazuje njegov vsakdan in vsakoletne vaške obrede ob prazniku Svetih treh kraljev.

Portreti iz planin prinašajo zgodbe ljudi, ki živijo nedaleč stran od slovitega vinorodnega območja Prosecco, vendar se ukvarjajo s sirarstvom. Prebivajo v majhnih, poletnih kočah, ki so bile včasih značilne za celotno regijo. Film režiserja Micheleja Trentinija, ki deluje v Muzeju šeg in navad trentinskega življa, orisuje njihov vsakdan.

Slovenski gorski svet in pašništvo pa sta predstavljena v etnografskem filmu Mihe Pečeta, ki se je podal v visokogorsko Planino v Lazu nad Bohinjem. Tamkajšnje prebivalce je s kamero spremljal od leta 2013. V 70 minutah predstavi življenje v visokogorski kotlini v poletnih mesecih, ko sta glavni dejavnosti tam paša in predelava mleka. A se s tem danes ukvarjata le še dva pastirja. Glavni lik v filmu je sirar Gregor Gartner, vsebino filma povzema spletna stran ZRCalnik ZRC SAZU.

Selektorji programa letošnjega festivala so Miha Peče, Naško Križnar, Sarah Lunaček in Manca Filak. Dneve etnografskega filma prirejata Slovensko etnološko društvo in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU.