misliV Berlinu kmalu razstava risb nizozemskih starih mojstrov Razgledi na morje
Berlin, 9. marca - V Slikarski galeriji za 13. marec napovedujejo razstavo z naslovom Razgledi na morje - nizozemske risbe iz zbirke Bartholda Suermondta. Združila bo 20 risb iz zbirke, ki jo je zbral podjetnik in bankir Barthold Suermondt (1818-1887). V njej po številu prednjačijo dela nizozemskih mojstrov 17. stoletja.
Nemčija, Berlin.
Berlin.
Arhiv STA.
Foto: Xinhua/STA
Kot piše na spletni strani muzeja, je Suermondt do leta 1870 zbral eno najpomembnejših zasebnih zbirk slik in risb starih mojstrov v Nemčiji. Vendar je bil leta 1873 primoran zbirko ponuditi v odkup berlinskemu muzeju. Tako je bil decembra 1874 v inventarnih knjigah grafičnega kabineta zabeležen prejem 418 risb.
Novi listi iz njegove zbirke so v berlinski muzej prišli v letih 1879 in 1884 in danes je v zbirki grafičnega kabineta 435 risb iz Suermondtove zbirke. Med njimi je daleč največ del nizozemskih mojstrov iz 17. stoletja, ko risba ni več služila zgolj kot priprava na slike, temveč je dosegla status avtonomnega umetniškega dela. Risbe so v vsebinskem smislu izjemno raznolike, od religioznih in žanrski prizorov, prek študij človeškega telesa in živali, do krajine in morskih motivov.
Risbe, ki bodo predstavljene v Slikarski galeriji, tematizirajo življenje na in ob vodi. Ta je imela tako zaradi pomembnih pristanišč kot tudi rek in kanalov na Nizozemskem vedno izjemno pomembno vlogo.
Zaradi ugodne geografske lege, številčne ladijske flote in premišljene carinske politike so Nizozemci že na začetku 17. stoletja obvladovali skoraj celoten tovorni ladijski promet v Evropi, umetniki pa so navdušenje nad pomorstvom izražali v svojih delih.
Trgovske in vojne ladje Willema van de Veldeja ml. so kot kolosi na mirnem morju. Na delih Ludolfa Bakhuizena ribiške ladje delujejo kot pritlikave zraven linijskih ladij z napetimi jadri, so zapisali v muzeju.
Voda pa je na Nizozemskem tudi v notranjosti dežele predstavljala pomemben gospodarski dejavnik. Pokrajino že od nekdaj zaznamujejo reke, kanali, nasipi in mostovi. Tako tudi pogledi skozi okno v delih Pietera de Withsa in Philipsa Konincksa zajamejo jadrnice in čolne na vodnih poteh. Slikarji so vodo le redko upodabljali brez ljudi. Reke in kanale v delih umetnikov, kot so bili Jan van Goyens, Adriaen Verbooms in Jan van de Cappelles, pogosto naseljujejo ribiči ali čolnarji.
Umetniki, kot so Anthonie van Borssoms, Gerard Ter Borchs in Simon de Vliegers, pa so na risbah upodobili tudi motive, kot so železniški mostovi, zapornice in jezovi, ki pričajo o zmožnosti Nizozemcev, da živijo v sožitju z vodo, še piše na spletni strani muzeja.
Razstava bo na ogled do 16. junija.