Režiser Siniša Gačić za STA: V montaži se sladke drobtinice življenja vidijo bolje

Ko se Daja in Jedrt v predbožičnem času leta 2015 vključita v predvolilno kampanjo ob referendumu o izenačitvi zakonskih zvez, njihovo zasebno življenje postane ena glavnih političnih tem v državi. Poleg izzivov, ki jih prinaša prvo starševstvo, se morata Daja in Jedrt soočiti še z nasprotniki, ki ju primerjajo s pedofili, njuno razmerje pa označujejo kot nenaravno, film napovedujejo v Kinodvoru.

Dokumentarec je posnela maloštevilna ekipa, eden od dveh režiserjev je Gačić, ki je nase opozoril že s filmom Boj za. Odraščanje sodi v kategorijo observacijskega dokumentarca, režiserja sta si razdelila objektivno in subjektivno kamero.

"Med različnimi dokumentarističnimi pristopi me v zadnjem času najbolj zanima observacijski način, ko se trudimo, da bi kamera in z njo mi, med dogajanjem, ki ga snemamo, ostali neopaženi. Ta način mi je blizu, saj kasneje v montaži omogoča, da se sestavljanja dokumentarnega filma lotimo na način, kot bi šlo za igrani film. Film sva s sorežiserjem Dominikom snemala z dvema kamerama. Če je bil v dogajanju prisoten Tibor, je Dominikova kamera skušala ujeti njegov subjektivni pogled na dogajanje, jaz pa sem se trudil, da Dominik in njegova kamera ostaneta neopažena," je pristop k snemanju pojasnil Gačić.

Ob tem se postavlja vprašanje, kako je v takšnem primeru s scenarijem oziroma osnovnimi fabulativnimi oprimki. Kot pravi Gačić, je scenarij iz začetne ideje, ki je obsegala predvsem prikaz istospolne družine v času referenduma, napredoval v zgodbo, kjer sta se mami odločili, da se v referendumski kampanji tudi javno izpostavita. Referendum je bil, nadaljuje Gačić, tako edina stalnica v scenariju, "vse ostalo smo se dogovarjali sproti, iz dneva v dan".

Observacijski tip dokumentarca zahteva skorajda sobivanje z ljudmi, ki so snemani. Kako naporno je bilo to za vse udeležene? "Film smo v prvem referendumskem delu snemali štiri mesece. Takrat smo bili pogosto pri njih doma. Kdaj tudi prepogosto, a smo se trudili, da jih še dodatno ne obremenjujemo. Lahko si predstavljate, da s štirimesečnim sinom ni bilo veliko časa za oddih oziroma za ukvarjanje s filmsko zgodbo. Snemanje ni bilo naporno, skozi proces smo postali prijatelji. Verjetno je to pogoj, da se tak proces spelje do konca. Še danes smo radi skupaj. Sam sem takrat pričakoval hčerko, zato so mi bila vsa opravila nege malega otroka še posebej zanimiva," je povedal režiser.

Odraščanje je zelo intimen, iskren film. "Daja in Jedrt sta imeli pravico veta. Dogovorjeni smo bili, da lahko izločita posnetke, ki jima ne bi bili po volji. A na koncu pravice do veta nista izkoristili," je povedal Gačić.

Poleg intimnega dela v domačem okolju vzporedno potekajo tudi televizijska soočanja, ki so marsikateremu gledalcu ostala v spominu. Ustvarjalna ekipa je v film vključila te posnetke, pa tudi denimo posnetek 97-letne Jedrtine babice, ki na poti do volišča nenadejano prepeva Mi se imamo radi, ob tem pesem malo priredi. To je, se zdi, neverjetno darilo za avtorja dokumentarca?

"Vedno, ko prižgeš kamero, se pred tabo odvije veliko nepričakovanih, zanimivih stvari. Mnoge med njimi gredo v vsakdanjem življenju, ko se nam neprestano mudi, pogosto mimo nas. Ko enkrat snemaš življenje, imaš kasneje v montaži moč, da vse skupaj previjaš naprej in nazaj. Takrat se sladke drobtinice življenja vidijo mnogo bolje," je povedal Gačić.

Film Odraščanje prikazuje tudi odnos, družino, prijatelje, ki se v bistvenih stvareh ne razlikujejo od večinskih heteroseksualnih družin. Ima film ambicijo spremeniti nazore tudi tistih, ki so na referendumu takšne družine demonizirali? Lahko film kaj spremeni, premakne v družbi? "Moje mnenje je, da je dolžnost vsakega od nas v določenem trenutku zgodovine človeštva, da da od sebe najboljše, spremembe pa so opazne šele čez več generacij," meni Gačić.

Film bo na sporedu tudi na Televiziji Slovenija, a ga bodo prej prikazali na filmskih festivalih. Vsekakor filma ne bo na sporedu pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, kar je, tako pravi Gačić, tudi bolje, "saj bi ga lahko politika izkoristila v svoje propagandne namene".