Pri Mladinski knjigi izbrani spevi Iliade v novem prevodu Jelene Isak Kres

Starogrški ep, napisan v daktilskem heksametru, ki v 24 spevih oziroma 5062 verzih opisuje 51 dni vojne, v njem pa je Homer kot domnevni avtor zajel univerzalne človeške teme, kot so ljubezen, sovraštvo, čast, pogum, pohlep, nesreča ali žalost, je v celoti prevedel Anton Sovre leta 1950. Klasična filologinja Jelena Isak Kres se je z besedilom intenzivno družila več kot tri leta, največji motiv in izziv hkrati pa ji je predstavljal ravno heksameter, prav tako pa tudi "čarobnost izpeljave zgodbe" ter ritem in njegova stroga pravila, je povedala na današnji predstavitvi.

Pri prevodu namenoma ni izbrala arhaičnega jezika, ker je to že storil Sovre, ampak je želela besedilo približati tudi mladim bralcem. Arhaizem je po njenih besedah ostal v primerih besed, za katere obstaja le en izraz. Iliada je bila sicer staro besedilo za Grke, vendar prevajalka meni, da ni učinkovalo tako arhaično, da bi ga bilo treba še dodatno arhaizirati. Se je pa pri svojem delu "še največ posvetovala" ravno s Sovretom. Po ocenah strokovnjakov je tako njen prevod bistveno bolj nevtralen od predhodnega.

Ob primerjavi skoraj 3000 let starega dela z današnji časom Jelena Isak Kres ugotavlja, da je nekaj malenkosti vendarle različnih. Danes bi "težko javno ali s ponosom govorili o nekaterih stvareh, denimo o ženski kot plenu, vsaj na videz se delamo bolj fine, veliko stvari pa je na žalost enakih". Sicer pa Homerja še danes citirajo mnogi avtorji, v njem je zajeto celotno literarno vesolje in ves kozmos, je prepričana prevajalka.

David Movrin je na začetku spremne besede h knjigi zastavil retorično vprašanje, ali je mogoče, da je najstarejši tekst evropske književnosti s svojimi 15.693 heksametri hkrati tudi že njen največji dosežek. Kot je menil na predstavitvi, človek ob njegovem študiju ugotovi, koliko premišljenega dela se skriva za takšno strukturo in kako se stvari subtilno ujemajo. Med prvim in zadnjim spevom je denimo več vzporednic, vmes pa jih je še mnogo, zato vprašanje po njegovih besedah ni povsem iz trte izvito.

O aktualnosti Iliade pa je po Movrinovem mnenju najbrž mogoče govoriti na tisoč načinov. Njega je najbolj pritegnilo razmišljanje nekega ameriškega psihiatra, ki je v svoji študiji o vojakih, ki so se vrnili iz vietnamske vojne, našel enako klinično sliko, kot jo ima v svoji zgodbi Homer. Razvili so namreč posttravmatsko stresno motnjo, podobno kot Ahil, ki ga na koncu premaga norost.

Kot je poudaril urednik Andrej Ilc, je izdajanje del, kot je Iliada, neke vrste kulturni emblem. Čeprav ne gre za prodajana dela, vsebujejo kulturni kapital, katerega"vrednost ni toliko finančna, njena vrednost se skriva drugje, je prepričana Jelena Isak Kres, ki bi za prevod celotnega besedila, kot se je pošalila, potrebovala še nadaljnjih sedem let, v celoti torej čas trajanja trojanske vojne.