Knjižni sejem v Leipzigu meka za ljubitelje knjig in platforma za razprave o politiki in družbi

Leipziški knjižni sejem meka za ljubitelje knjig in platforma za razprave o politiki in družbi

Knjižni sejem v Leipzigu bo kot običajno meka za ljubitelje knjig. Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa bo predstavljenih okoli 100.000 naslovov, od tega 20.000 novih izdaj, od kriminalk in kuharskih knjig do zgodovinskih romanov in biografij, za vsakega nekaj. Na svoj račun pa bodo prišli tudi tisti, ki jih pritegnejo znana imena, saj bodo na sejmu svoje nove knjige predstavljali avtorji, kot so nemški pisatelj in novinar Sebastian Fitzek, avstrijski pisatelj Arno Geiger ter nemški pravnik in pisatelj Bernhard Schlink.

Sejem bo, kot vsa leta, tudi platforma za razprave o politiki in družbi. "Politične razprave v Nemčiji so bile redko tako razgrete kot v zadnjih letih," je povedal direktor sejma Oliver Zille. Zato bo po njegovih besedah na sejmu v ospredju ne le branje, ampak tudi politične teme. Sejem bo na preizkus postavil evropske vrednote. O evropski preteklosti, sedanjosti in prihodnosti bodo razmišljali mednarodni gostje s področij kulture, znanosti in medijev ter predstavniki civilne družbe. Sejem bo po pisanju dpa ponudil približno 3600 dogodkov, organizatorji pa pričakujejo več kot 250.000 obiskovalcev. V času sejma bo potekal tudi eden največjih bralskih festivalov v Nemčiji, Leipzig bere, s skoraj 500 dogodki po vsem mestu in okolici.

Na sejmu bodo podelili več nagrad. Največje pozornosti je običajno deležen dobitnik nagrade za leposlovje, za katero je nominiranih pet avtoric in avtorjev: Isabel Fargo Cole, Anja Kampmann, Esther Kinsky, Georg Klein in Matthias Senkel. Nagrado za evropsko razumevanje pa bo tokrat dobila norveška novinarka in pisateljic Asne Seierstad za knjigo o norveške množičnem morilcu Andersu Breiviku, ki je v napadih v Oslu in na otoku Utoya julija 2011 ubil 77 ljudi, med njimi veliko otrok in najstnikov.

Država v gosteh Romunija

Država v gosteh bo letos Romunija. V državi, ki se sooča z emigracijo, nestabilnimi političnimi razmerami in korupcijo, ki jo spremljajo protesti, je danes najpogostejša beseda upor. Pogosto jo po pisanju dpa uporabljajo tudi romunski avtorji. "Ne popuščamo kot ženske avtorice, prav tako se poskušamo upirati zapleteni politični situaciji," besede avtorice otroških knjig Ioane Nicolaie povzema dpa.

Država se bo predstavila pod motom Zoom na Romunijo. V Leipzigu pričakujejo okoli 50 romunskih avtorjev, predstavili bodo 40 novih prevodov. To je po besedah predsednika romunskega združenja založnikov Mihaija Mitrice zelo ambiciozno, saj sicer letno izidejo le trije ali štirje prevodi v nemščino.

Predstavili bodo tako romane kot tudi antologije z besedili mlajših romunskih avtorjev. Po besedah programske vodje romunske predstavitve Ioane Gruenwald želijo nemškemu občinstvu predstaviti predvsem tiste v Romuniji živeče avtorje, katerih dela še niso doživela prevodov v nemščino. Na sejmu pa se bodo predstavili tudi avtorje, ki so se rodili v Romuniji, danes pa živijo po svetu in so bili večkrat nagrajeni, kot so Catalin Dorian Florescu, Dana Grigorcea in Norman Manea ter nobelovka Herta Müller, ki je kot pripadnica nemške manjšine odraščala v Romuniji. V sklopu sejma bo brala ob glasbeni spremljavi.

Slovenska predstavitev na leipziškem knjižnem sejmu

Javna agencija za knjigo RS (Jak) bo tudi letos obiskovalce nagovarjala na stojnici v hali 4, kjer bodo razstavljene knjige slovenskih avtorjev in avtoric tako v izvirniku kot v prevodih, predvsem nemških. V sodelovanju z mrežo Traduki, leipziškim knjižnim sejmom in nekaterimi tujimi založniki Jak organizira tudi razširjen literarni in spremljevalni program s slovenskimi avtorji.

Na različnih dogodkih v Leipzigu bo predstavila devet avtoric in avtorjev. Na sejem bodo odpotovali Florjan Lipuš, Andrej E. Skubic, Anja Golob, Lidija Dimkovska, Cvetka Lipuš, Sebastijan Pregelj, Tadej Golob in Aleš Šteger, poleg tega bodo predstavili Almo Karlin oziroma njen avtobiografski roman z naslovom Ein Mensch wird, ki je izšel pri založbi AvivA.

Lipuš bo predstavljal nemški prevod romana Mirne Duše (Seelenruhig, založba Jung und Jung), za katerega bo prevajalec Johann Strutz v Leipzigu tudi prejel nagrado Fabjana Hafnerja. Nagrado je ustanovil Goethe Institut v Ljubljani, z njo pa želi nagraditi najboljše prevajalke in prevajalce iz slovenskega v nemški jezik in nasprotno. Prvič so nagrado podelili lani na Slovenskem knjižnem sejmu, za prevod Saturnovih prstanov W. G. Sebalda jo je prejel Štefan Vevar.