Pripovedovalca Sahand Sahebdivani in Ragnhild A. Morch zgodbe (o)živita

Sahebdivani se je rodil v Iranu in odraščal na Nizozemskem, kjer je študiral pripovedovanje zgodb, pisanje scenarijev in glasbo. Od leta 2004 vodi kulturni center Mezrab, ki je zrasel v enega največjih pripovedovalskih prostorov na svetu. Ustanovil je tudi šolo pripovedovanja. Ko ga ni v nizozemski prestolnici, potuje po svetu s svojim bandom, zgodbami in pripovedovalskimi delavnicami.

V soboto se bo v sklopu Pripovedovalskega festivala ustavil tudi v Ljubljani - na Vodnikovi domačiji bo z obiskovalci srkal čaj, v Cankarjevem domu (CD) pa se bo z njimi podal na Balkansko odisejo. Spregovoril bo o potovanju svojega banda po osrednji in vzhodni Evropi in te dogodivščine, kot je povedal za STA, soočil s folkloro in miti. Nekaj jih bo iz regije, kot je zgodba o Kraljeviču Marku, nekaj iz Irana in Turčije, kot je pripoved o Nasredinu Hodži.

Kralje in sultane bo stapljal s svojo osebno zgodbo in zgodbami, ki jih je družina prinesla s seboj na Nizozemsko. Povezovanje folklore in mitov z osebnim mu je, kot pravi, blizu. "Večina pripovedovalcev se odloča med enim ali drugim, sam pa sem ugotovil, da lahko prek različne snovi podam globlje sporočilo," je dejal. V tej smeri je sicer festival tudi oblikovan. Kot je nedavno pojasnila programska vodja Špela Frlic, so osnova še vedno pripovedovanje pravljic, a festival na stežaj odpira vrata tudi resničnim zgodbam in pripovedovalcem, ki prepletajo različne vsebine in forme.

S slovensko tradicijo pripovedovanja zgodb Sahebdivani ni seznanjen, kar pa ima namen spremeniti. Ne glede na to, kako pomembno je zanj pripovedovanje zgodb, zanimajo ga namreč tudi zgodbe drugih. V pripovedovanju pa kot otrok beguncev prepoznava način, da se poveže z ljudmi, zlasti tistimi, "ki so presenečeni, da imajo tudi imigranti svojo kulturo", in ostalimi, ki jih preseneča, da so miti, ki jih nosi s sabo, prav tako veliki in globoki ter povsem primerljivi z grškimi in svetopisemskimi.

Katere zgodbe pa vodilni nizozemski pripovedovalec najraje pripoveduje? "To se spreminja vsako leto, včasih tudi vsak dan. Trenutno uživam ob pripovedovanju zgodb o svoji prababici, ki je bila zares odlična ženska. Rad imam tudi zgodbe o judovskem poljskem pisatelju I. B. Singerju. Na novo odkrivam tudi grško mitologijo, nad katero sem se navduševal kot najstnik."

Po prepričanju Sahebdivanija živimo v času, ko tradicija pripovedovanja izumira, a se hkrati zaradi porasta novih oblik in stilov na novo rojeva. S to ugotovitvijo pa se strinja tudi pripovedovalka norveških korenin Ragnhild A. Morch, ki živi in dela v Berlinu. A se hkrati zaveda, kot je povedala za STA, da bo moralo miniti kar nekaj časa, preden bo to prepoznala tudi javnost.

Slovenskemu občinstvu se bo Ragnhild A. Morch predstavila s pripovedovalskim nastopom Horizont, ki ga, kot pravi, poklanja svoji prateti: "Vsemu, kar mi je dala in me naučila." S prepletom družinskih zgodb, norveških ljudskih pravljic in nemške poezije, zlasti Goetheja, bo pripovedovala o slepi sreči in moči odpuščanja. "Nastop ima trdno dramaturško strukturo, je kot sestavljanka," je pojasnila in poudarila, da zato ni veliko prostora za improvizacijo.

Špela Frlic je nedavno pojasnila, da je pripovedovalkin Horizont, s katerim bo nastopila tako v Lutkovnem gledališču Maribor 22. marca kot 23. marca v Kosovelovi dvorani CD, dolg več ur. Na spletni strani festivala je podan del vsebine: "Fjord v norveškem morju, v njem je otok pripovedovalkine tete, raj njenega otroštva. To je prva podoba, ki nam jo pripovedovalka posreduje. A spomin njene družine sega dlje v preteklost, v čas 2. svetovne vojne. Spet podoba: temno morje se blešči brez konca. Smo v času, ko se krepi norveško odporniško gibanje proti nemški okupaciji. 18. marca 1944 pozvoni pri vratih, mož jih gre odpret in se nikoli več ne vrne."

Pripovedovanje je po navedbah Ragnhild A. Morch oblika uprizoritvene umetnosti, obrt in/ali dejavnost, ki gradi skupnost. Ni omejeno na kontekst in bogati na različne načine. Dober pripovedovalec s spretnimi gibi in govorom zgodbo (o)živi pred občinstvom, s katerim ima neposreden stik. Pripovedovanje je precej skopa odrska forma, ki od občinstva "zahteva" reakcije in aktivno poslušanje.

"Dober pripovedovalec je nekdo, ki me lahko s svojo osebnostjo, tehniko in veščinami transportira v drug svet, ki me lahko nasmeje in spravi v jok, nekdo, ki me sprovocira in mi da misliti ter me napoji z občutkom, da tistega, kar ima za povedati, ne želim zamuditi," je sklenila pripovedovalka, ki bo v sklopu festivala 24. in 25. marca na Novi pošti vodila tudi delavnico pripovedovanja resničnih zgodb.

Ragnhild A. Morch se je izobraževala na področjih režije, fizičnega gledališča, dramaturgije in pripovedovanja. Od leta 2005 deluje kot profesionalna pripovedovalka in učiteljica pripovedovanja. Poučuje pripovedovanje v umetnosti in izobraževanju na berlinski univerzi umetnosti, svoje izkušnje pa deli tudi z opernimi pevci, ki pripovedovanje uporabljajo kot svoje orodje pri umetniškem ustvarjanju.