misliV Berlinu septembra razstava del Maxa Beckmanna
Berlin, 15. marca - V Berlinskih državnih muzejih za september napovedujejo razstavo del nemškega umetnika Maxa Beckmanna, ki jih je muzeju z oporoko zapustila lani preminula Barbara Göpel. Postavitev bo tematizirala tudi vlogo njenega moža Erharda Göpela, trgovca z umetninami, ki je med drugo svetovno vojno sodeloval z nacisti pri zaseganju umetnin.
Umetnostna zgodovinarka in poznavalka Beckmannovega dela Barbara Göpel je bila vdova umetnostnega zgodovinarja in trgovca z umetninami Erharda Göpela (1906-1966), čigar vloga je bila v času nacizma pravzaprav dvojna.
Kot piše na spletni strani muzejev, je po eni strani od februarja 1942 sodeloval z nacisti, ki so predvsem premožnim judovskem družinam zasegali umetnine. Po drugi strani pa je ščitil svojega umetniškega prijatelja Beckmanna, čigar umetnost so nacisti označili za izrojeno. Številna njegova dela je za svojo zbirko pridobil neposredno od umetnika. Po vojni sta se oba z ženo posvetila proučevanju moderne umetnosti, še posebej del Beckmanna in Hansa Purrmanna.
Po besedah direktorja muzeja Michaela Eissenhauerja bodo na razstavi predstavljeni sliki Avtoportret v baru iz leta 1942 in Portret Erharda Göpela iz leta 1944 ter 46 risb in 52 grafik. Slednje je Barbara Göpel muzeju trajno na posodo dala že v 90. letih minulega stoletja. Dodal je, da bo na razstavi predstavljena tudi vloga Erharda Göpela v obdobju nacizma.
Beckmann (1884-1950) se je rodil v Leipzigu. Študiral je v Weimarju, od leta 1904 je bil svobodni umetnik v Berlinu. Med 1. svetovno vojno je služil v saniteti nemške vojske in doživel živčni zlom. Leta 1937 so nacisti njegove slike označili za izrojeno umetnost in jih odstranili iz muzejev. Emigriral je v Amsterdam in nato v ZDA, kjer je prebival do svoje smrti.
Kot predstavnik ekspresionizma je Beckmann odkrito in dramatično slikal človekovo ogroženost v vsakdanjem življenju in nevarnost nebrzdanega nasilja. Značilnosti njegovih slik sta črna obroba posameznih groteskno zmaličenih likovnih elementov in tesnobno vzdušje. Veliko se je ukvarjal z avtoportretom, ki mu je služil kot sredstvo samorefleksije.