Na Dunaju obsežna razstava o arhitekturnem snovanju Otta Wagnerja

"Otto Wagner je bil izjemen vizionar," besede direktorja muzeja Mattija Bunzla povzema avstrijska tiskovna agencija APA. "Zame je največji optimist moderne," je še povedal in dodal, da arhitekt v hitro rastočem mestu ni videl nečesa slabega, ampak priložnost.

Wagner (1841-1918) se je po pisanju agencije APA zavzemal za novo umetnost gradnje, ki bi temeljila na funkcionalnosti, konstrukciji in materialu. Tradicionalisti pa so njegove radikalne predloge razumeli kot provokacijo, zato so mnogi njegovi projekti ostali le na papirju. "Wagner je bil pred svojim časom, uresničitev njegovih idej so ovirali ozkosrčneži njegovega časa," je povedal kustos razstave Andreas Nierhaus.

Obsežna razstava, ki zavzema celotno prvo nadstropje muzeja, je urejena kronološko in po besedah kustosinje razstave Eve-Marie Orosz prikazuje arhitektov razvoj od le slabo obravnavanih začetkov v historicizmu pa do modernega stila. Hiter pogled na Wagnerjevo delo pa obiskovalec dobi že ob vstopu na razstavo, saj so na velikem načrtu mesta označene vsi arhitektovi projekti, tako uresničeni kot še večje število neuresničenih.

Eno Wagnerjevih večjih naročil je bilo načrtovanje postaj dunajske mestne železnice, ki se jim je posvečal od leta 1894 dalje. Še intenzivneje pa se je arhitekt posvečal projektu, ki na koncu ni bil izveden, in sicer načrtovanju mestnega muzeja na Karlovem trgu. Muzej naj bi sicer stal na mestu, kjer je bil pozneje zgrajen Muzej Dunaja. Z načrti za moderno monumentalno poslopje se je Wagner neutrudno ukvarjal od leta 1900 do 1910, na koncu pa so njegovi konservativni nasprotniki dosegli, da niso bili izvedeni. Na razstavi je projekt predstavljen s številnimi risbami in modelom.

Postavitev, ki bo na ogled do 7. oktobra, sicer združuje več kot 500 eksponatov, večina jih je iz zbirke Muzeja Dunaja. Nekaj gradiva za razstavo pa so posodili tudi Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) iz Plečnikove zbirke, in sicer Wagnerjeva pisma Plečniku ter dve fotografiji: Plečnikov portret iz Wagnerjevega ateljeja iz leta 1898 ter portret Wagnerjevih študentov, med katerimi je tudi Plečnik, iz leta 1897.

Poleg njegovega arhitekturnega ustvarjanja je namreč pomemben tudi Wagnerjev doprinos k oblikovanju novih generacij arhitektov. Med njegovimi študenti na dunajski Akademiji lepih umetnosti je bil v letih 1895 in 1898 tudi slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je študij končal kot najboljši v letniku, piše na spletni strani MGML.

V razstavo pa niso vključeni le številni načrti in modeli, ampak tudi pohištvo, ki ga je načrtoval Wagner. Še posebej je dragocen naslonjač, ki ga je Wagner zasnoval za tedanjega župana Karla Luegerja. Tudi tu je za razliko od sijajne izvedbe v ospredje postavil njegovo funkcionalnost.

Na razstavi sta seveda predstavljeni tudi Wagnerjevi glavni deli - poslopje Poštne hranilnice na Dunaju in cerkev na Steinhofu, še piše APA.

Wagner se je rodil v Penzingu blizu Dunaja. Študiral je arhitekturo na Visoki tehniški šoli na Dunaju in v Berlinu. Od leta 1863 je vodil svoj biro na Dunaju, od leta 1894 je bil profesor in vodja oddelka za arhitekturo na dunajski likovni akademiji, od leta 1899 član dunajske Secesije.