misliMineva 80 let od rojstva ruskega baletnika Rudolfa Nurejeva
Moskva, 17. marca - Mineva 80 let od rojstva ruskega baletnega plesalca Rudolfa Nurejeva. Nurejev je bil karizmatičen umetnik, izžareval je izredno energijo in privlačnost ter bil eden najbolj priljubljenih baletnikov 60. in 70. let minulega stoletja. Obvladoval je širok repertoar z več kot sto vlogami.
Nurejev (1938-1993) se je rodil v kraju Razdolina blizu Irkutska v Sibiriji. Za balet se je navdušil, ko ga je mati skupaj s sestrama uspela vriniti med nastopajoče v produkciji baleta Pesem žerjavov. Nurejev, ki je odraščal jv tatarski družini, se je v trenutku zaljubil v ples.
Od leta 1955 je študiral v Leningradu. Leta 1958 je postal član Teatra S. M. Kirova in v treh letih redne zaposlitve pri baletu zaslovel kot eden najboljših sovjetskih baletnikov.
Leta 1961 pa je med turnejo po Franciji ostal v Parizu, zato so ga kot izdajalca domovine obsodili na sedem let prisilnega dela. V Franciji je v manj kot tednu dni podpisal pogodbo s francoskim ansamblom Grand Ballet du Marquis de Cuevas, ples v tandemu z Nino Virubovo v predstavi Trnuljčica pa mu je prinesel sloves mednarodnega zvezdnika, katerega ni izgubil vse do smrti.
Od leta 1962 je po izjemno uspešnem nastopu z balerino Margot de Arias Fonteyn v baletu Giselle redno gostoval v predstavah Kraljevega baleta v Londonu. Istega leta je debitiral v ZDA v Chicago Opera Ballet. Nastopal je tudi z drugimi svetovno znanimi baletnimi skupinami, med drugim z American Ballet Theatre in Martha Graham Company.
Svetovni uspeh je dosegel med drugim z nastopih v baletih Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva in Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega v različnih postavitvah po velikih gledališčih, denimo v Milanu in na Dunaju, ter Margareta in Armand, ki ga je zanj in Margot de Arias Fonteyn posebej pripravil Frederick Ashton.
Že proti koncu 60. let je postal tudi ena od "tarč" filmskih režiserjev, ki so poskušali plesalca zvabiti v svoje filme. Nekaj ponudb je sprejel, tudi ponudbi za nastop v eni od epizod Muppet Showa in v broadwayskem muzikalu Kralj in jaz.
Konec 60. let se je tudi vedno bolj goreče zanimal za sodobni ples, ki ga je pomagal razvijati skupaj z nizozemskim narodnim baletom. Proti koncu življenja, ko zaradi aidsa ni več mogel plesati, se je preizkusil tudi kot dirigent, še pred tem je v letih 1983-89 vodil balet Opere v Parizu.
Leta 1982 je postal avstralski državljan. S Parizom je ostal povezan do konca življenja. Tam je tudi umrl.
V slovenščini je dostopna romansirana pripoved o Nurejevem življenju izpod peresa irskega pisatelja Columa McCanna, ki je pod naslovom Plesalec leta 2004 izšla pri založbi Sanje.