misliV MGL jubilejna 100. ponovitev komedije Sedem let skomin
Ljubljana, 17. marca - V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bodo zvečer že stotič odigrali komedijo Sedem let skomin v režiji Primoža Ekarta. Nastala je po uspešnici iz leta 1952 ameriškega avtorja Georgea Axelroda, po kateri je nastal tudi istoimenski film, v katerem je blestela Marilyn Monroe. Komedijo o krizi srednjih let so premierno uprizorili 3. oktobra 2013.
Ljubljana.
Mestno gledališče Ljubljansko.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
V prvi vrsti gre za romantično komedijo, postavljeno v 50. leta minulega stoletja, ki pripoveduje zgodbo o tem, kako se moški srednjih let zaplete z nekim dekletom, ko njegove žene ni doma.
Čedni in postavni Richard, ki ga upodablja Sebastian Cavazza, v razgretem stanovanju, ko njegova soproga odide s sinom na počitnice, začne razmišljati o smislu življenja. In meditirati o svojih čarih in ženskah, ki bi jih lahko imel, ko ga skoraj ubije lončnica, ki pade z zgornjega balkona.
Za to srečo v nesreči je "kriva" Ajda Smrekar v vlogi mlade, prikupne in privlačne podeželanke. Richard in dekle se kmalu znajdeta ob kozarcu penečega vina pri njem na zofi. Richarda začne peči vest in dobi napade ljubosumnosti, ko ugotovi, da se njegova žena medtem zabava s svojim občudovalcem.
V ekipi uveljavljenih igralcev so še Mojca Funkl, ki igra Richardovo ženo Helen, ter Gregor Gruden in Gregor Čušin. Lik Mojce Funkl je sicer nekajkrat kot gostja upodobila Anja Drnovšek.
Besedilo kultne igre je poslovenila Valerija Cokan, dramaturginja je bila Ira Ratej, scenograf Branko Hojnik, kostumograf Alan Hranitelj, avtorica videa Vesna Krebs in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos. Glasbo je izbral Jure Longyka, za koreografijo je poskrbela Katja Hrastar, za jezik pa je skrbela lektorica Maja Cerar.
Predstava je potovala po vsej Sloveniji, videlo jo je 17.500 gledalcev. Prvotno je bila postavljena na malo sceno, ki je še vedno njen matični oder. Po nekaj gostovanjih je bila adaptirana tudi za veliki oder, so pojasnili v MGL.
Po Axelrodovi komediji je leta 1955 Billy Wilder posnel istoimenski film, katerega uspeh je Axelroda zalučal med uspešne filmske scenariste. Iz filma je sloviti prizor, ko veter skozi rešetke nad podzemno železnico privzdigne frfotavo krilo Marilyn Monroe.