Na Diagonalah slavila Murer - anatomija nekega procesa in Gradbena izjema

Film Murer - anatomija nekega procesa gledalcu približa proces v Gradcu leta 1963, ko so za poboje Judov v Vilni med drugo svetovno vojno sodili lokalnemu veljaku Franzu Murerju. Ta je bil, kljub jasnim dokazom o krivdi, zaradi političnega pragmatizma izpuščen.

Kot je v nedavnem intervjuju za STA povedal režiser Frosch, je s filmom skušal razumeti, kako je avstrijsko sodišče lahko oprostilo človeka, ki je v vseh zgodovinskih knjigah zapisan kot množičen morilec. "Film prikazuje, kako deluje sodstvo, ki ne bi smelo delovati. Za to je treba poznati kontekst, ki je političen," je med drugim povedal režiser. Murer - anatomija nekega procesa je bil tudi otvoritveni film letošnjih Diagonal, ki v Gradcu potekajo med 13. in 18. marcem.

Nagrada za najboljši dokumentarec je pripadla staremu znancu festivala, Geyrhalterju, ki je kamero usmeril v dogajanje na gorskem mejnem prelazu Brenner leta 2016. V Avstriji se je takrat razplamtela burna politična debata o zaprtju meje oziroma o postavitvi ograje, kar velja v birokratskem jeziku za gradbeno izjemo. "Begunski val se je takrat polegel, avstrijski minister pa je na mejo vseeno želel poslati tanke. Režiser je dal besedo lokalnemu prebivalcu, ki je podalo svoje mnenje o gradbeni izjemi," poroča APA.

Kot je po projekciji filma na festivalu povedal Geyrhalter, je v prvi vrsti želel prenesti poglede teh ljudi med gledalce. Zavedal se je, da je bilo na temo beguncev v zadnjih letih posnetih na stotine filmov, zato se je želel ogniti zdaj že skoraj stereotipnim posnetkom. V filmu Gradbena izjema tako ni videti beguncev, pač pa številne tiste, ki živijo na prelazu Brenner in naj bi bili po mnenju idejnih vodij poostrenih ukrepov prvi in najbolj ogroženi.

Letos je bilo na Diagonalah na ogled približno 170 filmov: celovečerni igrani in dokumentarni filmi, kratke forme in eksperimentalni filmi. Bogat je bil tudi spremljevalni program za strokovno javnost. Avstrijsko filmsko občinstvo je znova dokazalo, da o filmu razmišlja in ga jemlje resno.

Ustvarjalci po projekcijah zaradi časovne omejitve pogovora pogosto niso uspeli odgovoriti na vsa vprašanja iz občinstva, ki se niso zataknila le pri "kakšen je bil proračun filma" ali "zakaj ste posneli film", ampak so izhajala iz širšega razumevanja družbene realnosti. Zmagovalna filma letošnjih Diagonal sta dokaz, da tako razmišlja tudi žirija, ki ni nagradila vase zagledanih produkcij, temveč angažirana režiserja z zelo jasnim stališčem.