misliV kranjskem gledališču premiera kontroverzne drame Naš razred
Kranj, 24. marca - V Prešernovem gledališču v Kranju bo drevi ob 19.30 premiera kontroverzne drame Naš razred slovitega poljskega dramatika Tadeusza Slobodzianka v režiji Nine Rajić Kranjac. Gre za peti skupni projekt kranjskega gledališča z Mestnim gledališčem Ptuj, v koprodukciji pa sodeluje tudi Mini Teater Ljubljana.
Kranj.
Kip Franceta Prešerna pred Prešernovim gledališčem v Kranju.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Naš razred je ta hip eno izmed najbolj uprizarjanih in odmevnih besedil sodobne poljske dramatike, ki jo je Evropska gledališka konvencija uvrstila med deset najboljših sodobnih evropskih dram, napisanih med letoma 2009 in 2010.
Zgodba temelji na resničnem dogodku, ki se je zgodil na Poljskem med drugo svetovno vojno, ko so v majhnem poljskem mestu Jedwabne ubili po nekaterih navedbah 300, po drugih pa 1600 Judov. Dolgo prikrivana resnica o tem dogodku, da so pomor dejansko izvršili njihovi poljski someščani in ne nacisti, je prišla na dan šele pred nekaj leti. Preživeli pa so - tako rablji kot žrtve - morali sobivati še naprej, z vsemi osebnimi ranami, krivdo in maščevanji.
Drama Naš razred je oblikovana kot soočenje desetih nekdanjih sošolcev, ki kot starci po vojni premlevajo, kar se je zgodilo, in se sprašujejo, kam je šlo njihovo življenje, ter ugotovijo, kako pomembni so v resnici odnosi.
"Njihove usode so na nenavaden in krut način prepletene, kot je nenavadno in kruto lahko življenje vsakega izmed nas," je ta teden na novinarski konferenci izpostavila umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in dodala, da je čas za razkritje, kako diktature vplivajo na ravnanja ljudi, da pride do brutalnih obračunavanj, eskalacije dolgo zatajevanih čustev in osebnih zamer.
Direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič je izpostavil, da drama zaobjema epopejo menjave nekih časov, kar se je dotaknilo tudi našega prostora. Tudi pri nas še vedno nosimo posledice tega, kar se je zgodilo pred, med in po drugi svetovni vojni ter je veliko stvari še nedokončanih, nedorečenih. Največja kakovost drame pa je po Srpčičevem mnenju v tem, da so v ospredje stopile človeške zgodbe.
Dramo režira predstavnica najmlajše generacije vidnejših slovenskih gledaliških ustvarjalcev Nina Rajić Kranjac. Kot pojasnjuje, se že sam dramski tekst izogiba moraliziranju in zelo pronicljivo govori o bitkah v samem človeku. "Človek nikoli ni samo dober, vprašanje je, v katerih okoliščinah in kdaj zavzema pozicijo rablja ali žrtve," je izpostavila.
Pokroviteljstvo nad predstavo, ki nosi sporočilo o krhkosti miru, ki ga lahko vsak trenutek zamajejo okoliščine, je prevzel poljski veleposlanik v Sloveniji Pawel Czerwinski.