V Muzeju sodobne umetnosti umetniški valovi Milenka Matanoviča

Razstava, ki jo je pripravil kustos Igor Španjol, je retrospektivna, a po besedah direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac posebna v tem, da ne le oživlja umetnikovo delo iz preteklosti, temveč ga povezuje tudi z njegovim sedanjim ustvarjanjem. Gre za vsebine, ki so univerzalne, kot namiguje že naslov, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica.

Kustos jo je razdelil v štiri poglavja. Prvo se nanaša na Ohojevsko produkcijo in t.i. Poletne projekte, v okviru katerih je Matanovič vnašal preproste posege v okolje - z lesenimi palicami, vrvico, svečami ali zvitki je posegel v parke, gozdove, na polja in v reke. Drugo poglavje predstavlja njegovo obsežno produkcijo s skupnostmi v okviru centra Pomegranate, ki ga je ustanovil v bližini Seattla z namenom povezovanja umetnosti, ekologije, ekonomije, zdravstva in vzgoje za boljše bivanje. Po Španjolovem mnenju gre za demokratizacijo prostora v najbolj svetlem duhu leta 1968.

Tretja soba, naslovljena Vaje iz umetnosti, prikazuje njegove slike v tehniki akvarela ter risbe s svinčniki in tušem, ki jih ustvarja od otroških let do danes. Zadnje poglavje pa prinaša pet novih prostorskih postavitev, ki so po kustosovih besedah utemeljene na naravnih pojavih, kot sta Rimska cesta ali severni sij, in kažejo "težnjo po vzpostavitvi harmoničnih razmerij s kozmosom".

Kot ocenjuje Španjol, sta za Matanovičev opus značilna konceptualizem v širšem pomenu besede, s katerim gledalcu prepušča dojemanje njegovih del, ter kolektivizem kot prevladujoči način njegovega delovanja. V 50 letih namreč skoraj nikoli ni ustvarjal sam, ampak se je vedno z nečim povezoval.

Avtor verjame, da mora umetnost govoriti sama, da daje izkušnje, ki pa niso besede, teorije ali ideologije, temveč nekaj neposrednega. Naslov razstave Valovi je pojasnil s tem, da uživa v njihovem opazovanju, zaveda se tudi "valov v svojem delovanju". Kot je povedal, je zanj pomembna igrivost, ker je živel v svetu, polnem teorij in interpretacij o tem, kaj je življenje. "Moja izkušnja je bolj intuitivna, ni besedna. Verjetno se je treba prepustiti trenutku. Valovi imajo zame to metaforično silo," je pojasnil na novinarski konferenci.

Matanovič že 45 let živi v ZDA, kjer deluje kot umetnik in mislec ter povezuje svoje delo s tamkajšnjimi skupnostmi. Pri tem se ukvarja z aktualnimi problemi sodobne umetnosti, njeno participatornostjo, povezavo med ljudmi in naravo ter obravnava vprašanja, ki jih je v veliki meri odprl že kolektiv OHO v letih od 1966 do 1971. Ustvaril je tudi najbolj ikonična dela te skupine, kot je Triglav, ki jih v svetu povezujejo z Ohojevci, je povedala Zdenka Badovinac.

Skupina po njenih besedah doživlja veliko pozornost v svetu in se po predstavitvi na lanskem Beneškem bienalu še stopnjuje. Izbor del je bil pred kratkim predstavljen v dunajskem Muzeju moderne umetnosti, trenutno pa se pripravljajo na razstavo za Nacionalno galerijo v Berlinu, kjer bo velik del namenjen kolektivu OHO. Odprli jo bodo 27. aprila.