V svetovnem dnevu knjig za otroke se zrcali spoštovanje do velikosti majhnega

"Otroška knjiga odraža spoštovanje do velikosti majhnega. Je svet, ki se vsakokrat ustvari na novo, igriva in prelepa resnost, brez katere je vse, vključno z otroško literaturo, zgolj mlatenje prazne slame," v poslanici, ki jo je prevedel Jernej Županič in jo spremlja plakat Reinisa Petersonsa, piše latvijska pesnica, pisateljica, knjižna urednica in promotorka branja Inese Zandere.

Poudarja, da se veliko zrcali v malem in to se uresničuje tudi v otroških knjigah. Pesmi, igre, pravljice, poezija oz. vse te ritmično organizirane oblike otroke pritegnejo, ker čutijo potrebo po urejanju kaotičnega sveta. Zahvaljujoč knjigi se lahko otrok intuitivno zaveda, da je svet lahko urejen in da se v njem najde posebno mesto za vsakogar. Red v otroškem svetu vzpostavljajo tudi druga za drugo sledeče si črke, postavitev na strani, vtis knjige kot dobro strukturirane celote. Pa ponavljanja, refreni in univerzalni motivi, ki jih lahko otroci vsakokrat na novo prepoznajo.

Praznovanje mednarodnega dneva knjig za otroke je predlagala nemška pisateljica in novinarka Jella Lepman, soustanoviteljica Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, na 10. mednarodnem kongresu IBBY, ki je bil v leta 1966 v Ljubljani. Prva poslanica je šla v svet 2. aprila 1967.

Praznovanju se že od vsega začetka pridružuje tudi Slovenija, najprej v okviru tedanje Jugoslovanske sekcije IBBY, od leta 1993 pa na pobudo Slovenske sekcije IBBY. Ob tej priložnosti in ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine so pripravili bralno-spodbujevalno akcijo, namenjeno kulturni dediščini Slovenije in še posebej Ivanu Cankarju.

Akcija se je sicer začela že sredi marca, trajala pa bo vse leto. Že tradicionalno so pri njej moči združili Slovenska sekcija IBBY, Društvo Bralna značka Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Bralno društvo Slovenije, sekcija za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev ter revija Otrok in knjiga pri Mariborski knjižnici. Akcijo finančno podpira Javna agencija za knjigo RS.

Seznam leposlovnih in poučnih knjig, ki ga lahko bralci in mentorji branja uporabijo po svoji presoji, željah in zanimanjih ter ga dopolnjujejo na spletni strani Slovenske sekcije IBBY, prinaša le nekaj spodbud za branje. Naslovi so razvrščeni po starosti in žanrih - od izletniških vodnikov, stripov, poučnega gradiva, do Cankarjevih del, leposlovja, poezije, biografij in ljudskega slovstva.

Ilc: Kakovostna mladinska književnost sledi mednarodnim trendom

V Bologni se je v četrtek zaključil mednarodni sejem otroških knjig, ki med drugim ponuja vpogled v trende na področju otroške in mladinske literature. Tudi na letošnjem je sodelovala Slovenija, v mednarodni žiriji, ki je izbrala letošnja Andersonova nagrajenca, pa je bil vodja uredništva leposlovja pri založbi Mladinska knjiga Andrej Ilc.

Ilc je sejem, kot je povedal za STA, zapustil z zelo dobrimi vtisi, a poudaril, da je v dobi interneta funkcija knjižnih sejmov predvsem socialna. Na vprašanje, kakšne so po njegovih opažanjih trenutne smernice v otroški in mladinski literaturi je povedal, da prevladujočega trenda že nekaj časa ni, kar je pravzaprav po njegovem prepričanju razveseljujoče.

"Vse je nekako nišno, kar na žalost tistih večjih založnikov pomeni tudi to, da trenutno ni kakšne res velike svetovne uspešnice. Nasploh se zdi, da trenutno bolj kot serije uspevajo posamezne knjige, ki izstopajo bodisi zaradi izvirne tematike, dobre zgodbe, ilustracij ali česa četrtega. Lahko torej rečemo, da je bil tudi sejem v Bologni v znamenju raz(no)ličnosti oz. raznovrstnosti in to je dobro tako za založništvo kot za bralce. Sled je pustilo tudi gibanje #MeToo, in to tako v fikciji kot v priročniški produkciji," je dodal Ilc.

Ugotavlja, da kakovostna mladinska književnost sledi mednarodnim trendom, zlasti pri ilustraciji. Po njegovih navedbah se namreč vsakih nekaj let eden od slovenskih ilustratorjev uvrsti na izjemno prestižno in selektivno razstavo ilustracij, ki jo prirejajo v okviru sejma. Letos je bila to Andreja Peklar.

V sklopu sejma so japonski avtorici Eiko Kadono in ruskemu ilustratorju Igorju Olejnikovu podelili Andersenovo nagrado. Poimenovana je po znamenitem danskem pisatelju, katerega pravljice so naredile vtis na milijone otrok in odraslih po vsem svetu in so prelepe, tako pravijo številni, da bi jih zamudili. Napisal jih je več kot 150, v njih pa je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo in z blago ironijo in dobrohotnostjo pozival k dobremu ter opozarjal na zlo.

Praznovanju rojstnega dne tega v Odenseju rojenega pravljičarja, ki ga obeležujemo 2. aprila, so se že pred dnevi pridružile številne kulturno-izobraževalne ustanove širom po svetu. Otroci so v šolskih knjižnicah, tudi v Sloveniji, lahko preživeli Noč z Andersenom. Mednarodni projekt izvira iz Češke, njegov namen pa je proslaviti Andersena ter otrokom približati knjige.