Svet 1.4.2018 6:00

Na Univerzi v Aberdeenu se je skrivala Canalettova umetnina

Aberdeen, 1. aprila - Univerza v Aberdeenu je pred več kot 150 leti v dar dobila sliko, na kateri so upodobljeni ostanki rimskega templja, za katero vse do danes niso bili prepričani, da pripada italijanskemu umetniku Canalettu (1697-1768). Po ocenah poznavalcev bi lahko bila vredna med milijon in pol in dvema milijonoma funtov.

Ljubljana. Likovna kolonija v Križankah. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Likovna kolonija v Križankah.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Kot je zapisano na spletni strani univerze, sta svoja odkritja v vodilni reviji za likovno umetnost Burlington v zvezi s Canalettovo mojstrovino objavila predavatelj umetnostne zgodovine na Univerzi v Aberdeenu John Gash in poznavalec Canalettovega dela Charles Beddington.

"Veljalo je prepričanje, da slika prihaja iz Canalettove šole, torej, da jo je naslikal eden od njegovih učencev ali posnemovalcev," je pojasnil Gash in dodal: "Toda sam in tudi drugi smo dolgo domnevali, da gre za pravega Canaletta in zdaj to lahko tudi potrdimo."

Umetnostni zgodovinar je pojasnil, da je to očitno zaradi tehnike in sloga ter forme in kompozicije. Delo je po njegovih besedah Canalettov avtogram in najvišje kakovosti. Slika ni podpisana, a to po Gashevih navedbah ni neobičajno.

Gash je pri raziskovanju ozadja slike prebral članek iz leta 1865, ki pojasnjuje, da je sliko univerzi dve leti pred tem zapustil Alexander Henderson, skupaj z nekaterimi drugimi slikami in pomembno zbirko lončenih izdelkov antične Grčije.

Časopisni članek je sliko opisal Ruševine templja B. Canalettija. Ni jasno, ali je Henderson domneval, da slika pripada Canalettovemu nečaku in učencu Bernardu Bellottu, ki je kasneje tudi postal znan kot Canaletto, ali pa je donator slike enostavno zamenjal umetnika.

Canaletto s pravim imenom Giovanni Antonio Canal velja za enega najpomembnejših beneških slikarjev, ki je slikal predvsem vedute mest in se proslavil z upodobitvami Benetk, pa tudi Londona in Rima. Beneške motive je izdeloval v glavnem za angleške naročnike, ki so jih želeli imeti kot spomin na svoje bivanje v lagunskem mestu.

Pri slikanju je dosledno upošteval perspektivo, natančno izdeloval detajle in uporabljal svetle, sijoče barve. Ukvarjal se je še s slikanjem fantazijskih vedut z izmišljenimi motivi. Izdeloval je tudi jedkanice. Poleg svojega nečaka je učil tudi Francesca Guardija in vplival na krajinsko slikarstvo 19. stoletja.