Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

BREZMEJNA SLOVENIJA - KNJIGA O TRDOŽIVOSTI LJUDSKEGA IZROČILA

Poglavitna vsebina knjige, ilustrirane z več kot 600 fotografijami in dokumenti, je iskanje odgovora na vprašanje, kaj je našim rojakom, ki so jih vojne in odločitve tujih diplomatov ločile od matice, dajalo moč, da so kljubovali vsem prepovedim in pritiskom ter svojo materinščino, tudi brez šol, ohranili do danes. Tej občutljivi temi je namenja prvo poglavje Z jezikom smo, a se avtor k njej vrača tudi v nadaljevanju, ko opisuje slikovite stare šege in navade ob cerkvenih in drugih praznikih od Benečije in Rezije prek osrednje Slovenije do Porabja.

Predstavlja jih z življenjskimi zgodbami in spomini pričevalcev z obeh strani današnje meje in v pogovorih z ljudmi, ki se na robovih z jezikom zaznamovanega slovenskega sveta še danes zavzemajo za pravico do ohranjanja svoje temeljne identitete. Vseskozi je v ospredju tudi želja, da bi to dragoceno dediščino - enako kot tisto, ki jo imajo pred svojim pragom, pa je največkrat ne opazijo - poznali in cenili tudi Slovenci v svoji državi. Obenem je knjiga z opisi poti tudi svojevrsten turistični vodnik skozi slovenski kulturni prostor brez meja, so zapisali pri založbi.

Knjiga publicista, urednika in prevajalca Iztoka Ilicha, ki pa sta mu etnološka tematika in varovanje kulturne dediščine zelo blizu, prinaša vrsto pomembnih vsebin za vse tiste, ki jim je mar za slovensko kulturno dediščino tako v Sloveniji kot v zamejstvu, je zapisala recenzentka Nena Židov.

ADIJO, KAVBOJ - ROMAN O VSEM IN NIČEMER

Adijo, kavboj je roman o vsem in ničemer - roman, ki v sebi združuje vso tisto gostoto svojega časa ter obenem individualnega izkustva tega samega, njegova nerešljiva protislovja, kakor tudi do onemoglosti zafecljano naravo človeških želja, tragedij, pričakovanj in realizacij, perspektiv, mladosti in starosti, naivnosti in zrelosti ter mnogih stanj in lastnosti, ki se na spektru nahajajo nekje vmes, je v spremni besedi zapisal Muanis Sinanović, ki je roman tudi prevedel.

Vprašanje vojne, bolezen enega izmed staršev, nepojasnjena smrt otroka in obdobje tranzicije so ene izmed tistih, ki prizadenejo družino, ki začne razpadati na več delov, prav tako pa tudi posameznice postajajo vedno bolj drugačne. Čas fabulativnosti se deli tako na dva dela. Na tiste prej in tiste potem oziroma zdaj, ki je dušeč in odpira vedno drugačna vprašanja, za katere se odgovorov in zadoščenja ne najde. In upanja ni od nikoder. Vse, kar obstaja za lepo, so samo spomini, občutki, ki jih v fizični obliki ukradejo, saj bo mogoče nastala iz tega zgodba, v kateri se bo prepoznal marsikdo, piše na platnicah knjige.

RIBIŠKI SLOVAR - BESEDE, KI POVZEMAJO RIBIŠKO USTVARJALNOST IN PRAKSE VSEH GENERACIJ

V slovarju priobčene besede povzemajo ribiško ustvarjalnost in prakse vseh generacij, ki so pod vplivom slovenskih pokrajin živele ob njihovih rekah in potokih. V njem je veliko novih besed, ki jih je v zadnjih desetletjih prinesel razvoj ribolovnih veščin in z njimi povezanega pribora. To še posebej velja za muharjenje, kjer je slovensko ime dobila prenekatera umetna muha, naj si bo ena tistih klasičnih angleško poimenovanih ali tistih, ki so jih ustvarili naši ribiči in so se uveljavile doma in po svetu. Številne med njimi je s prefinjenim občutkom za naš jezik poimenoval sam avtor in mnoga njegova poimenovanja so bila sprejeta tako, kakor da so že od nekdaj naša, je v uvodu zapisal Božidar Voljč.

Jezikoslovka Ada Vidovič Muha pa je zapisala: Preplet trdega leksikografskega koncepta in uvodne umestitve ribištva tudi v kulturološki okvir slovenskega prostora pričata, da je Ribiški slovar delo jezikoslovca, zaznamovanega z intenzivnim razmerjem do življenja v slovenskih rekah.

Izid slovarja je podprl Zavod za ribištvo Slovenije, ki kot strokovna institucija s področja sladkovodnega ribištva s svojo dejavnostjo pomembno prispeva k trajnostnemu upravljanju z ribjim bogastvom naših sladkovodnih voda.

MIRA IN MARTIN - ZGODBA O ODRAŠČANJU

Mira in Martin je zgodba o odraščanju, o Miri, občutljivem in pogumnem dekletu, ki počasi stopa iz srečnega, varnega otroštva v svet, med vrstnike in odrasle. Skrivnosti ni več mogoče zagnati pod posteljo, sebe ne more več skrivati pod maminim krilom. Treba se je naučiti, kako s sošolci in prijatelji, kako s simpatijo, kako z novimi skrivnostmi in komu zaupati, so vsebino knjige povzeli pri založbi.

Uveljavljena švedska pisateljica mladinske literature Anna Ehring (1969) z vsakim delom znova preseneča mlade bralce z izjemnim posluhom za njihov svet odraščanja. Njene zgodbe doživeto slikajo življenja mladih, ki so z eno nogo še vedno v varnem zavetju otroštva, z drugo pa že vstopajo v svet odraslih, kjer veljajo nova pravila igre, simpatije, ljubezni, prijateljstva in odkrivanja lastnih darov, pa tudi bremena odgovornosti, so zapisali. Knjigo je prevedla Danni Stražar.