misliFestival Seviqc Brežice: Kolikor lokalne podpore, toliko dogodkov
Ljubljana, 30. marca - Zavod Ars Ramovš je kljub izpadu iz štiriletnega programskega financiranja ministrstva za kulturo pripravil festival stare glasbe Seviqc Brežice. Naslanja se na model, ki je že obstajal, število dogodkov bo odvisno zlasti od podpore lokalnih skupnosti. Programa je po besedah direktorja Klemna Ramovša dovolj za ohranitev blagovne znamke.
Dolenjske Toplice.
Umetniški vodja in direktor festivala Seviqc Brežice Klemen Ramovš.
Foto: Rasto Božič/STA
Arhiv STA
Finančno podporo festivalu so doslej odobrile občine Brežice, Slovenska Bistrica in Dolenjske Toplice, kot je Ramovš povedal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, pa se pogovarjajo s še nekaterimi okolji. Program je zaenkrat postavljen okvirno. Aprila in junija bodo tako v okviru festivala gostili nemški ansambel Prisma in britanski ansambel Consone Qartet iz projekta Eeemerging, ki s podporo evropskega programa Ustvarjalna Evropa odkriva nove talente pri poustvarjanju glasbe najzgodnejših obdobij.
Prvega avgusta bo nastopil avstrijski ansambel Rosarum Flores, 15. avgusta pa bo na sporedu italijanski Orchestra San Marco s Paolom Faldijem kot dirigentom. Dogovarjajo se tudi za nastop domačega kitarista in lutnarja Bora Zuljana ter za program iz Bukarešte, ki bo gostoval po različnih pokrajinah ob letošnji stoletnici Romunije, je povedal Ramovš.
"Seviqc Brežice je postavljen tako, da lahko obstaja v slabih razmerah. Programa je malo, a dovolj, da obdržimo blagovno znamko," je poudaril Ramovš, ki kljub trenutno neugodnemu položaju nevladnega sektorja v kulturi - na letošnjem programskem razpisu ministrstva so namreč iz sofinanciranja izpadla prepoznavna imena, kot so Carmina Slovenica, Mini teater ter zavoda Maska in Bunker - ne izgublja upanja na boljše čase.
Februarska obljuba premiera Mira Cerarja, ki je nato odstopil, in sicer da bo zagovoril dodatna sredstva za nevladno kulturo, se doslej še ni uresničila. Po Ramovševih informacijah jih trenutno razporejajo, na kakšen način se bo to zgodilo, pa bo v veliki meri odvisno od ministrstva za finance. Morda bo kaj bolje z novo vlado, upa Ramovš. Korak naprej vidi tudi v minuli teden sprejetem zakonu o nevladnih organizacijah, ki uvaja sklad za njihov razvoj, v katerega se bodo stekale nerazdeljene donacije državljanov iz dohodnine, kar bo predvidoma znašalo okrog pet milijonov evrov.
Kot ugiba Ramovš, je bil izpad iz programskega financiranja morda sankcija za odprto pismo, ki ga je ob nastajanju novega nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 septembra lani poslal Cerarju in v njem razdelal 11 zahtev za ureditev razmer v kulturi, iz česar je sledila peticija, ki jo je podpisalo več kot 500 ljudi. Po Ramovševih besedah pa pripravljajo še zahtevo za uvedbo kvot, ki bi ščitile nevladni sektor v kulturi. Ta po njegovih trditvah obrne več kot tri odstotke sredstev, kolikor jih nevladne organizacije po njegovem izračunu dobijo iz državnega proračuna za kulturo.