Slovenija 6.4.2018 7:00

V Narodnem muzeju Slovenije konferenca o odgovornejši rabi arheoloških virov

Ljubljana, 6. aprila - V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi bo danes potekala mednarodna konferenca Varuhi kontekstov - k odgovornejši rabi arheoloških virov v Evropi. Sodelujoči iz devetih držav bodo spregovorili o zakonodajnih rešitvah, strategijah in načinih vključevanja ljubiteljskih arheologov in iskalcev z detektorji kovin v znanstvene raziskave.

Ljubljana.
Narodni muzej Slovenije.
Foto: Stanko Gruden/STA

Beseda bo tekla tudi o shemah varovanja ter utrjevanju zakonskih in praktičnih ukrepov za preprečevanje plenjenja najdišč in nelegalne trgovine s starinami. Uvodoma bosta zbrane nagovorila minister, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak in predsednik državnozborskega odbora za kulturo Dragan Matić.

Kot je za STA povedal arheolog Matija Črešnar, je pobuda za konferenco prišla z dveh strani - s strani mednarodnega projekta Železna doba Donava (Iron-Age-Danube) in Slovenskega arheološkega društva (SAD). Tretji organizator konference pa je odbor evropskega arheološkega združenja, ki se posveča problematiki ilegalnega trgovanja s kulturno dediščino (Committee on the Illicit Trade in Cultural Material).

Projekt Železna doba Donava, ki poteka od začetka leta 2017, povezuje železnodobne pokrajine Slovenje, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovaške, eden izmed ciljev projekta pa je priprava strategij za raziskave arheološke dediščine v prostoru, varstvo te dediščine ter njeno promocijo in turizem. Na področju varstva je sicer po Črešnarjevih besedah ena glavnih težav, s katero se srečujejo, na eni strani nepooblaščeno raziskovanje, ki je poznano po vsej Evropi in širše, in na drugi trgovanje z arheološkimi najdbami.

Glede pobude SAD pa je povedal, da so na podlagi ankete, ki so jo izvedli ne le med arheologi ampak tudi med ljubitelji, ki raziskujejo z detektorji kovin, zaznali, da je ta problematika pereča tudi pri nas. Po Črešnarjevih besedah gre pogosto za entuziaste, ki zelo dobro poznajo svojo okolico in poznajo arheološka najdišča, ki jih arheologi še ne poznajo. Ti bi lahko, kot je poudaril, v njihovo arheološko sliko doprinesli veliko novega znanja.

Na drugi strani pa so seveda tudi takšni, ki hodijo na znana arheološka najdišča in jih ropajo, artefakti, ki jih izkopljejo, pa gredo pozneje na trg ali v zasebne zbirke, za katere arheologi nikoli ne izvedo. Če pa že izvedo, dobijo le skope podatke o samih najdiščih, saj ljubitelji najdiščinih okoliščin ne morejo poznati. "Ne prepoznajo konteksta, ki pa je za arheologe izjemno pomemben," je poudaril.

Ker so z anketo ugotovili, da obstaja določeno število iskalcev z detektorji kovin, ki delajo na terenu, in določen odtok najdb, menijo, da je čas, da skušajo vzpostaviti dialog z njimi in ugotoviti, kakšne so možnosti sodelovanja. "Ignoranca je trenutno najslabša pot in sami se te ignorance ne želimo več iti," je poudaril.

Na konferenci bodo sodelovali udeleženci iz držav z različnimi zakonskimi podlagami ter različno obravnavo in vključevanjem iskalcev z detektorji kovin v raziskave, od Velike Britanije, kjer imajo enega najbolj odprtih sistemov, do vzhodnih držav, kjer je sistem bolj strog, ter predstavili različne prakse.

Kot je še povedal Črešnar, je sicer težko reči, koliko iskalcev z detektorji kovin deluje v Sloveniji. Približno sto je profesionalcev, tu pa je še več sto, lahko tudi do 800 ali 900 ljubiteljskih, je ocenil.