misliFolklorna skupina Tine Rožanc letni koncert posvetila aleksandrinkam
Ljubljana, 7. aprila - Folklorna skupina Tine Rožanc je svoj 69. letni koncert spletla okrog aleksandrink - deklet in žen z Goriške, ki so v drugi polovici 19. stoletja v iskanju služb odhajale v Egipt. Zgodbo o emigraciji žensk, blišču tuje dežele ter spominu na dom bodo nocoj ob 19.30 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma odplesale tri generacije folklornikov.
Žene in dekleta z Goriške so v iskanju služb množično začele odhajati v Egipt v drugi polovici 19. stoletja zlasti zaradi zelo slabega položaja slovenskega kmeta. Odhajale so predvsem v takrat izjemno bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so pri bogatih družinah služile kot varuške, dojilje, sobarice ali gospodinje.
Glasbeno-plesna produkcija Folklorne skupine Tine Rožanc bo na odru povezala vse tri generacije folklornikov, ki bodo preko plesa, glasbe, oblačilne kulture poustvarjali slovensko ljudsko izročilo - predvsem z območja nekdanje Goriške in Istre.
Letošnji koncert je v celoti zasnovala mlada ekipa koreografov glasbenikov in plesalcev. V 90-minutni produkciji bo tako mogoče videti delo mladih folklornih (po)ustvarjalcev, ki si prizadevajo folklorno umetnost nadaljevati in obogatiti s svežimi idejami in umetniškimi pristopi.
Plesno-pevske točke bodo vse tri generacije folkloristov, ki slovensko izročilo širi od leta 1949, izvajale ob spremljavi različnih glasbenih sestavov. Na odru Linhartove dvorane se bo tako predstavilo več kot 100 članov folklorne skupine, ki je sestavljena iz treh sekcij - veteranske, članske in otroške, so sporočili iz skupine.
Folklorna skupina Tine Rožanc deluje v okviru Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. Njegove korenine segajo v leto 1911, ko se je začelo samostojno kulturno delovanje slovenskih železničarjev v Trstu. Po razpadu Avstro-Ogrske je začasno prenehalo delovati in se preselilo v Ljubljano, tam pa ga je nato prekinila druga svetovna vojna.
Kulturno udejstvovanje so železničarski delavci obnovili leta 1946 in društvo poimenovali po narodnem heroju Tinetu Rožancu. V njem so sprva delovali godbeni, orkestralni, pevski in dramski odsek, leta 1949 pa so ustanovili folklorno skupino. Ta je iz skromnega števila plesalcev zrasla v eno najpomembnejših slovenskih folklornih skupin, ki slovensko ljudsko izročilo ohranja pred pozabo.
Folkloristi redno organizirajo koncerte v lastni izvedbi, njihov repertoar pa zajema odrske postavitve s plesi in glasbo iz vse Slovenije, od Prekmurja do Trsta. Eden najodmevnejših in najuspešnejših projektov, ki je požel pozitivne kritike, je bil spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih.