Na Vodnikovi domačiji drugi mladinski festival angažiranega pisanja

Tako je na današnji novinarski konferenci povedala koordinatorka festivala Nika Kovač, ki je itn. opisala kot prostor druženja, pogovorov in odpiranja vprašanj. Podaljšali so ga za dodaten dan, 11. aprila pa ga bodo uvedli z okroglo mizo o tem, kaj mladi berejo v gimnazijah in kdo so tisti, ki odločajo, kakšna literatura je zanje primerna.

Kot je poudarila vodja programa na Vodnikovi domačiji Tina Popovič, živimo v družbi napredka in znanja, k čemur spodbuja tudi šolski sistem, vendar pogosto ponuja zelo ozke odgovore. Zato je po njenem mnenju nujno odpiranje intelektualne širine ter združevanje in spodbujanje presekov na takšnem festivalu, kot je itn. Knjiga in branje obstajata zato, da se soočajo miselni svetovi in ideje, je prepričana producentka.

Festival bo obsegal 18 dogodkov, posamični dnevi pa so zasnovani tematsko. Prvi dan bo posvečen Ivanu Cankarju, ki ga ob letošnji 100-letnici smrti želijo predstaviti kot političnega misleca in družbenega aktivista. O Cankarju osebno bo spregovoril nekdanji vodja rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici Mihael Glavan, ki je uredil knjigo Šopek Cankarjevih pisem.

Zatem bo pozornost posvečena Cankarju v stripu ob tridelnem stripovskem projektu Boštjana Gorenca, Žige X. Gombača in Andreja Rozmana Roze ter vprašanju, kaj takšna aktualizacija Cankarja pomeni v današnjem času. Ob tem bodo odprli tudi razstavo ilustracij, ki so jih k projektu prispevali Tanja Komadina, Igor Šinkovec, Damijan Stepančič.

Drugi dan se bo nanašal na ženske pisave ne le z vidika vprašanja, zakaj so avtorice pogosto izpuščene iz beril in nagrad, temveč tudi z vidika avtoric kot angažiranih akterk v zgodovini literature. Mladi bodo prek dokumentarnega filma lahko spoznali Lili Novy in se seznanili s tem, kako brati Virginio Woolf. Društvo ljubljanskih gimnazijcev Novi dijak je pripravilo performans s citati iz romana Deklina zgodba Margaret Atwood, sledila pa bo še interpretacija pisem, od angažiranih do intimnih, pospremljena z glasbeno spremljavo skupine Kikimore.

Tretji dan bo ponudil delavnico o tem, kako s čim manj povedati čim več, predavanje o afriški literaturi, okroglo mizo o knjigi kot osnovi za reševanje okoljske krize, pripoved o beguncih ob fotografijah Jošta Franka in Mete Krese ter predavanje Iča Vidmarja o glasbi kot izrazu družbenega protesta. Sledil bo koncert dveh glasbenikov iz različnih okolij, Mirka Groznyja iz Slovenije in Najija iz Irana, ki bo po besedah Nike Kovač pokazal, kako s svojimi besedili naslavljata družbene spremembe.

Na zadnji dan se bo festival poslovil s poezijo. Najprej z branjem Ane Pepelnik in Mitje Draba, nato s predstavitvijo Warshan Shire, trenutno ene vodilnih afriških književnic, ter literarno-plesno predstavo L'etažer. Po napovedih urednice pri Mladinski knjigi Alenke Veler bodo dijaki na njej "uplesovali svoje besede in ubesedovali svoje svetove".

Kot je povedala članica društva Novi dijak Kristina Krajnc, so skozi ustvarjanje festivala dobili širok vpogled v sveže avtorje in avtorice ter širino, za katero v učnem načrtu ni prostora, ker že desetletja obsega iste avtorje.