V LGL mednarodna koprodukcija Opice izraelskega umetnika Amita Drorija

Kot so zapisali v LGL, je robotsko obredje Opice v izvedbi ljudi in strojev popotovanje v resničnost skupine eksotičnih robotskih opic. Ta, do popolne nadrobnosti izoblikovana bitja živijo v mehanskem univerzumu, ki briše meje med človekom in strojem, med "živimi" in "mrtvimi".

Kot da se ne bi zavedale zunanjega sveta, opice živijo v svojem popolnem, umetnem mikrokozmosu. Ustvarjene so bile zato, da bi v nas po eni strani spodbudile občutek za globoko istovetenje, po drugi pa sprožile razmislek o razlikovanju od človeka in njegovih "misli". To tavanje med sočutjem in odmikom ustvarja odrsko resničnost protislovij in čustvene napetosti.

Meje med umetnostjo in znanostjo, med gibajočim se in statičnim, skritim in vidnim briše 12 izvajalcev: trije ljudje in devet robotskih opic, poleg njih pa še celo vesolje svetlobne in zvočne tehnike. Srečanje živih in neživih izvajalcev ustvarja odnose in čezvesoljsko interakcijo.

Predstavo, ki jo je Drori s skupino svojih sodelavcev snoval in ročno izdeloval v obdobju petih let, odlikuje do obsedenosti natančno izdelano orodje - več kot 300 strojev na odru skrbi za nadroben prikaz anatomskih lastnosti in izrazne mimike likov. V projektu so uporabljene t. i. odprtokodne tehnologije, EMG, tradicionalne in sodobne tehnike obdelave ter predelave lesa in kovine.

Izraelski umetnik Amit Drori je gledališki režiser, scenograf in oblikovalec impozantnih robotskih lutk s čustvenimi in poetičnimi funkcijami. Je direktor Arene za uprizoritvene umetnosti Hazira in profesor na Šoli za vizualno gledališče (ŠVG) v Jeruzalemu, kjer je diplomiral leta 2001.

V zadnjih desetih letih je razvil edinstveno vizualno gledališče, kjer znanja s področja filozofije lutkarstva in animacije združuje z robotiko, živimi igralci, video projekcijami in odprtokodno tehnologijo. S predstavo Savanna, možna pokrajina je leta 2012 gostoval v Ljubljani na festivalu Lutke.

Predstava je del evropskega projekta N.A.P.P., ki skrbi za razvoj sodobnih lutkovnih pristopov v povezavi z digitalno umetnostjo, kar omogoča razširitev referenčnega prostora lutk na nove hibridne uprizoritvene oblike. Projekt povezuje štiri znane evropske ustanove z bogato lutkovno dediščino iz Belgije (Centre de la Marionnette de la Communaute Francaise de Belgique), Slovenije (LGL), Romunije (Teatrul Municipal Tony Bulandra) in Francije (Action Culturelle du Val de Lorraine).