Mineva 100 let od smrti avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja

Wagner se je rodil v Penzingu blizu Dunaja. Študiral je arhitekturo na Visoki tehniški šoli na Dunaju in v Berlinu. Od leta 1863 je vodil svoj biro na Dunaju, od leta 1894 je bil profesor in vodja oddelka za arhitekturo na dunajski likovni akademiji, od leta 1899 član dunajske Secesije.

V prvem obdobju je bil še pod vplivom historicizma in klasicizma, pozneje se je približal t.i. uporabnemu slogu secesijske arhitekture. Bil je utemeljitelj dunajske arhitekturne šole. Poudarjal je funkcionalnost, konstrukcijo in material.

Med njegova pomembnejša dela štejejo njegova lastna hiša na Dunaju, postaje in mostovi dunajske mestne železnice, Majolika-Haus in poslopje Poštne hranilnice na Dunaju ter psihiatrična bolnišnica Steinhof.

Ob 100-letnici Wagnerjeve smrti so arhitektu obsežno razstavo posvetili v Muzeju Dunaja. Po besedah kustosinje Eve-Marie Orosz prikazuje arhitektov razvoj od le slabo obravnavanih začetkov v historicizmu pa do modernega stila.

Direktor muzeja Matti Bunzl je Otta Wagnerja ob razstavi, ki bo na ogled do 7. oktobra, označil kot izjemnega vizionarja. "Zame je največji optimist moderne," je njegove besede povzela avstrijska tiskovna agencija APA.

Wagner se je zavzemal za novo umetnost gradnje, vendar so tradicionalisti njegove radikalne predloge razumeli kot provokacijo, zato so mnogi njegovi projekti ostali le na papirju. Po besedah kustosa razstave Andreasa Nierhausa je bil Wagner pred svojim časom, uresničitev njegovih idej pa so ovirali ozkosrčneži njegovega časa.

Eno njegovih večjih naročil je bilo načrtovanje postaj in mostov dunajske mestne železnice, ki se jim je posvečal od leta 1894 dalje. Še intenzivneje pa se je arhitekt posvečal projektu, ki na koncu ni bil izveden, in sicer načrtovanju mestnega muzeja na Karlovem trgu. Muzej naj bi sicer stal na mestu, kjer je bil pozneje zgrajen Muzej Dunaja. Z načrti za moderno monumentalno poslopje se je Wagner neutrudno ukvarjal od leta 1900 do 1910, na koncu pa so njegovi konservativni nasprotniki dosegli, da niso bili izvedeni.

Poleg arhitekturnega ustvarjanja pa je pomemben tudi Wagnerjev doprinos k oblikovanju novih generacij arhitektov. Med njegovimi študenti na dunajski Akademiji lepih umetnosti je bil v letih 1895 in 1898 tudi slovenski arhitekt Jože Plečnik.